Črne duše pojejo

Iz Prison bloga na Mikstone blogu

Prosim ne, je na zgornjem ležišču presunljivo zacvilil domobranski prašiček Boštjan Marko Turk. Obilen kakor je, se je stiskal ob zid in v naročju držal blazino, da bi se z njo ubranil pred novimi udarci. Dejan je izgubil potrpljenje.

»Šta ne, đubre domobransko, siđi dole«, je zavpil nanj iz z vso močjo brcnil v pograd. Turk je razumel. Urno je skočil na tla, kot ne bi imel sto in nekaj kilogramov. Dejan ga je prezirljivo gledal in pripomnil; »Šta si se usrao, ne vodim te u onaj Barbarin rov majmune«!

Soba se je krohotala, Turk pa je postajal vse bolj zaripel v obraz. Potolčen in osramočen je stal sredi sobe in razmišljal, kako se zgodovina ponavlja. Že njegovega deda so partizani strpali v keho, kjer je lahko opazoval lepote Miklošičeve ulice in si ga drkal na sosedovo Angelco Vode. Potem je prišla rešitev, se pravi Udba. Samo tisti, ki je namočil vsaj deset znancev in tri sorodnike, je živ prišel iz takratnih zaporov na Miklošičevi. Samo zdaj nismo leta 1945, da bi Udba reševala novega Turka. Pa še domobranca in klerofašista povrhu? Malo morgen.

Turkov Boštjan se je vrnil v realnost. Namesto Miklošičeve ima pred nosom sirotišnico za pijance in Povšetovo ulico. Namesto Angele Vode pa si ga bo lahko drkal na Gordano Korže, če mu Janez ne bo poslal slik prelestne breje Urše. Svinje domobranske, le kdo to piše?

Obsojenci so se vračali iz kopalnice, Dejan in nesrečni Turk pa sta še vedno stala sredi sobe. Paznik Cviček je opazil, da se nekaj dogaja, vendar je kot ponavadi raje pogledal stran. V zaporu je tako, da se pazniki raje obrnejo stran, če ravno ne teče kri ali jim na glavo pade paket z drogo. Bolj sebi kot obsojencem je zabrundal, da bo večerja čez eno uro in zaklenil vrata. Dejanu je bilo zaenkrat dovolj maltretiranja tega izmečka, zato mu je nakazal, naj se pobere nazaj na pograd. Turk se je brez besed skobacal na zgornje ležišče. Mučno tišino v sobi je razparalo grozljivo škripanje razmajanega ležišča. Nikomur v sobi ni bilo po godu, da se je Dejan spravil na tega zblojenega profesorčka, vendar se vmešaval ni nihče. Ker bi v naslednjem trenutku lahko žrtev postal on.

Tista ura do večerje se je vlekla kot dan. Nikomur ni bilo prav, da je v sobo prišel Turk, še manj pa so bili veseli zloglasnega Dejana Milića. Še dan nazaj je bila to mirna soba s štirimi obsojenci. Zdaj pa tole, najprej Turka pripeljejo iz ludare, popoldan pa je iz dvojčka privlekel svojo rit še Dejan. Vsak pri sebi je razmišljal, da bi se pritožil pri dežurnemu pazniku, samo potem bi vsak reskiral še večjo pizdarijo z Milićem. Če ga še enkrat premestijo na žejo oz zahtevo cimrov, se jim bo maščeval brez dvoma. Buco je pogledoval proti Šukriji in zmajeval z glavo. Ko se je Dejan umaknil v wc, pa je zmajevanje dopolnil s poltiho pripombo; »Sad smo ga najebali«!

Večerja. Paznik je odklenil vrata in ponovil, večerja. Potem je počakal, da se soba izprazni, da jo zaklene nazaj. Turk je hotel mimo Dejana, ki se je postavil na sredino sobe, pa ga je ta ustavil in dejal pazniku; »Paznik, Boštjan ne gre na večeru, bo fant shujšal«!

Dejan je stopil iz sobe in grozeče pogledal prestrašenega imbecilnega Turka. Pazniku se je jebalo, kdo gre in kdo ne, zato je Turka zaklenil v sobo. Dejan se je odpravil v jedilnico. Na liniji je zagledal cigana Rokija iz zgornjega nadstropja. Pomahal mu je, naj ga počaka pri pladnjih. Tam se je zarotniško sklonil k njemu in ga povprašal, kako se v zgornjem nadstropju drži domobranski pamž Mahnič? Izvedel ni nič, kar bi  mu dalo idejo za zlobni načrt. Potem je Rokiju naročil, naj Mahniča zgoraj zapletejo v pizdarijo, ki bo imela za posledico selitev na zaprti oddelek. Roki je kimal in pripomnil; »To če te koštat 500 soma«! Dejanu je bilo prav. Rokiju je dal roko v potrditev posla in zapustil jedilnico. Turka ni želel pustiti samega predolgo. Prezgodaj je še za samomor. Pa tudi ostalih prebivalcev sobe ne sme puščati samih. Da ne skujejo kakšno zaroto. Dejan je vse to že doživel, iz svojih napak pa se je nekaj naučil.

V sobi je zaigral na druge strune. Pristavil je vodo in skuhal kavo za vse. Turk si ni upal zlesti dol, zato mu je moral Dejan posebej ukazati, da pride za mizo. Potem mu je nekaj časa dal mir in blebetal bedarije z ostalimi v sobi. Ko je opazil, da je Turk popil kavo, se mu je zopet posvetil. Da gre zares, mu je nakazal s klofuto. Soba je spet utihnila. Dejan pa je zarezgetal; »Zaslišanje«!

Stol je postavil nasproti Turka, ga obrnil in sedel nanj. Potem je začel! Ime očeta?

Turk je prebledel in polslišno zajecljal ime.

Lažeš svinja. Lažeš. Reci istinu! Otac je jedan majmun iz Nedeljskega dnevnika! Ajde reci majmune.

Otac mi je Nedeljski dnevnik.

Budala, je poskočil Dejan. Ne Nedeljski dnevnik, nego netko iz tog jebenog dnevnika. Nemoj, da se praviš budalo, je ponorel!

Se nadaljuje

#113 #grožnje #budale

IZVIREN TEKST JE OBJAVLJEN NA www.mikstone.si

Občutek sramu

Kam gre ta svet? Zajeban in pokvarjen do konca. Da ni pravice v izobilju, smo se v glavnem navadili in celo sprejeli. Tako pač je, ni pravice za malega človeka, tako je od vekomaj zato bomo že potrpeli in podobni izgovori so krivi, da nikoli ne bo drugače. Se mi zdi, da ni več primernih reakcij na dogajanje v javnem prostoru in politiki. Smejanje, zgražanje in pljuvanje, ukrepa pa nihče. Še najmanj pregovorna ulica. Največ se jih je na cesti zbralo proti Janši in njegovi vladi pred nekaj leti. Celo pravi fajt s solzivci smo imeli v prestolnici in Mariboru. Si predstavljate, da bi bil Janša še vedno sposoben aktivirati silne množice, kot je bilo to za časa afere JBTZ in delno afere Depala vas, kjer je proti razrešitvi Janše zborovalo 50.000 nastrojenih demonstrantov! Če bi takšno množico aktiviral zaradi po njegovem krivične sodbe in zapora, bi imeli pravi državni udar. Tako pa so do leta 2014 Janšo slovenci dodobra spoznali. 150 upokojencev in nekaj plačanih provokatorjev, to je danes domet Janeza Janše. Čeprav se mu po njegovih besedah (spet) dogajajo hujše krivice kot leta 1988! Janšev odbor za rušenje Branka Masleše sestavljajo užaljenci in razočaranci nad prejšnjim režimom. To so paranoični ljudje v letih, ki v vsakem grmu vidijo zloglasno Udbo in tablo za Murgle. Da ostajajo paranoični in zvesti, skrbi veliki vodja z bivšim komunistom, miličnikom in udbašem Vinkom Gorenakom, kokainsko odvisnico Evo Irgl in serijskim goljufom in lažnivcem Romanom Leljakom. Tistih 100 in nekaj ostarelih in zapitih klerofašistov, podpira vojaška organizacija Boža Predaliča, VSO. Na shodih se pojavlja največ šest uniformiranih pijancev, ki predstavljajo bivšo specialno brigado Moris in tiste čase, ko je Lojzu Prdonji prvič zadišalo po slovenski vojski. Takrat, ko mu je prvič zadišalo, so fantje nosili rdeče zvezde na kapah. No, za zgodovino so Janševi to ponaredili. Kot večino stvari, kajne Janez! Zgoraj nisem pozabil na Primca, Štuheca, Krkoviča in Črnčeca. To so plačani provokatorji stranke SDS.

Zadnje čase se dogaja nekaj nezaslišanega v tej državi. Večina sodnih postopkov, inšpekcijskih in od brezzobega Štefančevega KPK, se razveljavi. Tajkune in politike izpuščajo iz zaporov, tu mislim tiste, ki jih sploh uspejo spraviti za rešetke. Medtem, ko so se kvazi komisije medicinske fakultete ukvarjale z Bavčarjem, je ta po gozdovih pobijal živali, Zorčeva pa je v Štorklji plačevala kosila naklonjenim članom komisije. Potem, ko je Zorčeva preko vrste in brez plačila uredila operacijo za ožjega družinskega člana VS, je sledil čudež. VS je zadržalo izvajanje kazni za našega jagra Bavčarja, za nepristranski videz pa so izpustili še enega od bratov Sušinski. Viri iz Doba pravijo, da je Boško Šrot povsem skuliran in prepričan, da gre v drugem paketu na svobodo tudi on. Da bi javnost preveč pobesnela, če bi ga v paketu z Bavčarjevim zadržanjem kazni izpustili. Bomo videli? Je pa res zaskrbljujoče, da vse silne sodbe padajo zaradi kršenja ustavnih in človekovih pravic? Nikjer, da nekdo ni ukradel ali se pustil podmazati. Vse so narobe povprašali, kje in kdaj so kradli. Na koncu se zagovarjajo tožilci, preiskovalci, policisti, ne pa lopovi.

Mediji so posebna zgodba okoli tega. Tem velepomembnim in nepogrešljivim lopovom odmerjajo elitne termine in strani, da potem pljuvajo po »preganjalcih« in svirajo kurcu, kako bodo spoštovali samo pravnomočno sodbo sodišč. Janša grozi in žali, Janković jih je vabil non stop, Tomaž Lovše, ki bi moral sedeti zazidan na Dobu, si je svobodo kar kupil, oz. mu jo je tista sumljiva finančna banda iz Londona. In potem tip daje intervjuje. Bine je celo napisal knjigo, Krkovič organizira festivale domobranskega kruljenja, da ostalih ne naštevam. Pa vsem je mesto za rešetkami. Da pa bo pravici zadoščeno, se trudijo mene strpati na Povšetovo. Nič nisem ukradel, niti preprodal. O umazanem pedru sem napisal, da je umazan peder, če poenostavim. Za pol leta aresta je to. Za verbalni delikt, za napisane besede na blogu?

Evropa in z njo ves finančni svet je v pričakovanju. Gre seveda za Grčijo in Grexit, ki je skoraj dejstvo, če bo grški premier Cipras vztrajal na OXI. Bivši finančni minister Varufakis bi v tem primeru ohranil obe zgornji okončini. Čeprav bo na koncu verjetno tako, da bi si morala Cipras in Varufakis odsekati glave in se natakniti na kol. Do te mere zna Cipras izdati obljube, ki so ga pripeljale na oblast. Zanimivo je spremljati obnašanje naše politike okoli Grčije. Zunanji minister Karl Erjavec nima kaj dosti pojma in vpliva, drugače pa je s premierjem Cmerarjem. Pravi, da smo solidarni z grškim narodom! Mi? Po drugi strani pa pametuje in modruje o nujno potrebni servilnosti do Merklove, se pravi do težav nemških bank, ki so zmetale miljarde evrov v Grčijo. Miro je en tak mali hlapec. Tisti tipični slovencelj, ki sta mu življenje s perjem postlala nepotizem in korupcija partijskih tovarišev. Klecne Mirko, ko ga klofne pijani Juncker, Mirčija hlapca, ki je priletel iz Fraporta v Bruselj. Klecne, ko v dvorano stopi Merklova. Suha usta dobi, išče kozarec vode in popravlja očala. Slovenija, sram me je. klapEND 

Izviren tekst na MIKSTONE Blog 

Novi stari časi

Ustavno nedolžni Lopov Janez Janša

Minuli dnevi so bili prijetno vroči. Če je to vreme, sicer pa eksplozivno vroči kamor pogledaš. Kot, da bi ta prava vročina vplivala na vse ostalo. Grčija naprimer? Vem, eni razumete Grčijo kot upor proti požrešni EU s hinavsko Nemčijo na čelu, drugi jo vidite kot pobalinsko državo, ki se norčuje iz vseh nas, tretji pa nimate mnenja, ker vas po domače povedano boli kurac za vse, kar ni vaš žep in hladilnik. Me pa zanima, zakaj že smo dali denar grkom? Nisem pozabil kaj je takrat otresal Borut Pahor; »S tem posojilom bomo še zaslužili«! Dobro, izjave predsednika Pahorja itak sodijo v rang fuzbalerja Cimirotiča (prav sem zapisal, Cimerotič je izum NZS) in tistega štajerskega slavčka Damjana Murka. Ampak pri nas je tako, da politiki lahko nabijajo in lažejo po mili volji.

Slovenijo je pretresla vest o smrti legende slovenske narodno zabavne glasbe Slavka Avsenika. Vse lepo in prav z žalovanjem in izrazi silnega spoštovanja. Po maršalu Titu je Slavko Avsenik drugi, ki si je v teh krajih »zaslužil« televizijski prenos pogreba!? Na mestu legendarnega Tomaža Terčka je bila tokrat ikona slovenske pomladi  Rosvita Pesek (v resnici je Rozi že hudo jesenska in popravljana). Pravijo, da ni mogla iz svoje domobranske kože (nisem gledal, se opravičujem), da je na vsak način hotela vsaj z enim stavkom popihati na črno dušo ustavno nedolžnega Janeza. Niti ene pesmi ni Slavc namenil Jugi, je baje rekla Rozi! Goveja muzika je meni tako tuja in oprostite izrazu ODVRATNA, da nimam kaj pisat in komentirat. Pogreb z vojaškimi častmi pa je samo dokaz, da smo SV razvrednotili v skavtsko društvo Boruta Pahorja. Z vsem dolžnim spoštovanjem do velikana govejih melodij, vojaški pogreb je dokaz, da ne vemo kaj početi z državo. Vem, Pahor bi včeraj še parado in podmornico na kolesih, če bi šlo. Da je prej potipal, kaj si o zadevi misli Janša, ni nobenega dvoma. Pahorjevo edino življenjsko vodilo v politiki je, ne užali Janeza Janše. Če od jutra do večera ni niti pomotoma stopil na kakšen domobranski repek, je bil dan uspešen.

Včeraj je bilo vroče tudi za Bežigradom. V tisto propadajočo rumeno bajto bivše bežigrajske občine, je veliki vodja Janez sklical svoje ovčice. Zgodilo se je tisto dolgo napovedovano. Janez Janša je požegnal start nove medijske hiše SDS, ki se zaenkrat kliče NOVA24. Zaenkrat ne vem dosti več kot povprečen odjemalec strupenih in lažnivih informacij, ki jih producirajo Murgle s Hanzi tv , POP tv in opankarskim tiskom. Ampak zdaj je tega konec, pravi Janez. Ljubezen pa za vernike ni zastonj. Janez jim je krepko navil cene. Če kdo, potem on ve koliko kdo tehta, saj jim je v večini on omogočil bogatenje na račun davkoplačevalskega denarja. Televizija, radio in spletni portal, pravi Janez. Vodušek bo najverjetneje izvisel, ne pa njegova dovoljenja in tv kanal. Za radio se ogreva upokojenec Vinko, saj sam pravi, da je pod Janezom uspešno sfukal nacionalni radio, da se ni opomogel do danes. Edino okoli spletnega portala ni dileme, vatikanska kurbica Uroš Urbanija. Za časa druge Janezove vlade, je imel Urbanija nalogo, da portal SIOL spremeni v podružnico Ognjišča in SDS. Kako se je končalo, je znano. Nogiranje domobrančkov je sledilo takoj, ko je barčico prevzela brhka wannabe komisarka Alenčica. Ampak vse to je zgodovina. Nocoj so dovoljene sanje, je včeraj pametnjačil Janez. Jutri pa denar prinesite, je še navrgel in s pogledom prevrtal neodločnega Kregarja, lastnika VPK.

Pravijo, da bo popoldan konec vročine. Da se bo utrgalo nebo in zemlja? Bomo videli. Upam, da kakšno vremensko sranje ne bo spet udarilo po tistih, ki že tako nič nimajo. Ponavadi je tako. Hud udarec je spet dobila Policija. V nedeljo umorjeni policist Igor Mauser je bil moj znanec. Res izjemen človek, športnik in policist. Tisti, ki je prinesel sonce. Od tu naprej so vse besede odveč. Sploh pa moje. klapEND

izviren tekst je objavljen na spletni strani Mikstone blog

   

Euro Star

Tole je prvi post Pisca Resnice iz zapora v Romuniji!

Po daljšem premoru neprostovoljne narave najprej POZDRAV. Če berete je to dokaz, da ste tudi živi in da je računalničar opravil svoj del posla.

Tudi jaz sem še vedno v predmestju Rimske ceste. Živ, zdrav, če zanemarim vodo v levem komolcu, in z delujočimi možgančki, ki so naredili nekaj napak.

Čigavi niso?: No :)) Posledično trenutna lokacija nekoliko nepričakovana. Celica 35 B, Sekcija 8, zaprt režim zapora maksimalne varnosti Gherla, Transilvanija, Romunija.

Dvaindvajseterica, s katero si delim dobro in manj dobro na približno dvainštirideset kvadratnih metrov, vedno poskrbi za občutek, ki je popolna zrcalna slika osamljenosti. Vse po standardih, ki so odtenek ali dva nižji od trenutno veljavnih za farme prašičev na območju Evropske unije. Za lažjo predstavo, štiri ležišča so ob trenutni zasedenosti še vedno prosta. Na zgoraj omenjeni površini 42 m2 premoremo tudi sanitarije v izmeri približno 6 m2. Skratka, udobje večje garsonjere s 23 ( triindvajset ) prebivalci.

Kako, zakaj in po kakšnih metodah sem se začasno preselil sem v nadaljevanju oz. prihodnjih zapisih.

Danes mineva 164. dan od precej spektakularne aretacije, po kateri je sledilo trideset (30) dni v kletnih prostorih. Celica brez okna, umetna svetloba 24 ur in 7 dni v tednu. Celih 18 m2 je zmogla. Tudi silvestroval sem tam. Ob poslušanju dretja ciganov...

Da obdržim osnovni namen bloga in v izogib monotonosti si bom drznil zapisati še kakšno o kruti realnosti Evrope, svobodni volji bitja Homo Sapiens, politikih, ki to v resnici niso, ljudeh, ki jih pogrešam in tudi o tistih, ki jih najraje ne bi nikoli srečal oz. spoznal. Med tistimi, ki jih pogrešam so tudi vse ljubezni mojega življenja... Če ostane kaj časa in prostora tusi o otroško enostavnih primerih pranja denarja v Sloveniji. Z imeni, priimki, zneski in dokumenti za verodostojnost.

Je dovolj za uvod? Mora biti. Če je kdo pomislil, da gre za šalo, Elizabeta Kirn, uslužbenka slovenskega predstavništva v Bukarešti me je obiskala že v januarju tega leta in dostavila vrečko tobaka, kot sem jo prosil, ko me je vprašala, če mi lahko kaj prinese oz., če kaj potrebujem.

Zelo prijazno, Elizabeta hvala.

Hvala tudi tistim, ki jih še danes ne bom imenoval, prej jih povprašam, če lahko...

Do naslednjič.

Stay tuned. It´s not over.

 

PS: Življenje se lahko obrne v trenutku. Kičasto zveni? Vem. Ampak, če se lahko v eno, se lahko naslednjič v drugo smer. :)

izviren tekst je objavljen na blogu avtorja Truth Teller

Kisle kumare!

Kaj pa zdaj? Ne vem, niti približno! Poletje je čas tistih famoznih »kislih kumaric«, pri nas pa zadnje čase ni več tako. Lani naprimer, smo šli na volitve poleti. Kisle kumare so odpadle kot knof od gat. Twiter je pregoreval vse poletje, saj smo bili prvič v zgodovini človeštva in zaporov priča neverjetni stvari. Obsojenec za korupcijo je končal v letovišču za tajkune, namesto v pravem zaporu. Da bo narod vedel koga voliti in kdo je politični zapornik, je Murgelska oblast dovolila obsojencu, da ima mobilca, lap top in seveda wi-fi! Obsojenec je ponujeno sprejel z obema rokama. Dnevno je jebal Milana in Maslešo, usmerjal brezzobi trop pred Vrhovnim sodiščem in se celo okronal za kralja norcev, po njegovem kraljestvu norcev.

V času največje vročine, ko kis v kumarah zavre in Janezi trumoma napadejo proizvode iz Laškega, je predsednik Pahor sklical volitve. Lani, da ne bo pomote. In tako popljuvani Telekom je lani poleti noro dobro zaslužil. Zakaj, pa itak veste. Razen, če vas Cerar prepriča drugače. Letos ni tako hudo, ker ni volitev in obdolženi v zadevi Patria binglja doma in pripravlja mladež za trening jurišnikov v Lepeni. Iz zelo zanesljivih virov vem, da je pastir grdo okrcal poveljnika domobranske predstraže (VSO) Predaliča. Pastirju gredo v nos zapiti, vampasti in neobriti uniformiranci, ki predstavljajo častno stražo VSO. Če pogledaš Vojeta in ostale zapitke okoli njega, ne gre zameriti pastirju jeze nad Predaličem.

Letos mineva 24 let od tistih časov, na katerih še danes jezdi lažna slava Janše, Krkoviča in kompanije, ki se kliče »osamosvojitelji«! Oni, eni in edini. Zato nas namesto letošnjih kumar, klerofašisti in domobranci spominjajo na osamosvojitev. Precedens prve vrste je zagotovo ta, da Janez Janša enači izdajalske domobrance iz obdobja 1941-1945 in teritorialce iz poletja 1991. Kje on vidi povezave, ne vem? Pravzaprav vem. Po Janši in njegovem pojmovanju so se oboji borili proti rdeči zvezdi. Jebo jih rdeča zvezda bolnike. Tale lažno obsesijo z mržnjo do rdeče zvezde lahko mirno uvrščamo v lažno kameleonstvo Janeza Janše. Nihče, ampak nihče v tej državi si ne upa o nekaterih stvareh iskreno. Mislim, brez dlake na jeziku.

Janez Janša je ženskar. Babjek po domače. V devetdesetih je porival novinarke kot so Rosvita Pesek, Metka Lajnšček in wannabe novinarke tipa Špela Predan. Kasneje se je spravljal na intelektualke, s katerimi je po fuku lahko razpredal o aktualni politiki. Vedno pa se je ženskam znal prilagajati in jim pihati na dušo in med noge. Potem je postal predsednik vlade. Planinski izlet se je zaradi naliva končal v eni pod gorskih koč. Janez seveda ni bil sam, spremljala sta ga dva varnostnika, ostalih pa ne bom našteval. Nevihta je v kočo pregnala tudi družbo planincev in Celja, med njimi je bila Urška Bačovnik. Janez je trznil, Urška pa ne. A to je ta Janša , JBTZ in to, je vprašala prijatelja zdravnika iz Celjske bolnišnice? Dolgčas, je pribila in zapustila družbo. Janez košaric praviloma ne pozna, zato ga je pogrelo do Kredarice in nazaj. Kdo je ta dečva? Zdravnik iz Celja je inštruiral predsednika vlade Janeza Janšo. Najbolj pomembna stvar v njenem življenju je vera. Janez je zastrigel z ušesi. Operacija Urška je stekla. Povabil jo je na večerjo. V avtu je na radiu nastavil frekvence radia Ognjišče in na zadnji sedež vrgel dva izvoda Družine. Ostalo je zgodovina. Janša je združil vero v postelji in politiki. Nasveti domobranskega svetovalca Dušana Lajovica iz Avstralije so padla na plodna tla.

Oženi verno kmetico, naj bo zdravnica, odvetnica ali učiteljica. Samo tako boš izrinil krščanarje na desni strani življenja doma. Da mu je Lajovic takšne pisaril in polagal na dušo, vam povem iz zanesljivih virov. Pisanje so nekoč na Komenskega videle moje oči. Bil sem trezen, za razliko od takrat prisotnega izdajalca iz vrst LDS, zunanjega ministra Rupla.

Namesto kumaric imamo letos vojno. Tapravo medijsko vojno z mafijskimi prijemi, izsiljevanji in nepogrešljivimi lažmi. Odlazek ali Požar? Če sem iskren, teh Janezov ne razumem! Kje si dobil denar Požar!? Halo? Jaz bi na mestu kakšne kokošje novinarke raje delal pri nekom, ki zna zrihtat denar. Briga me od kje ga ima. Bolj je kurac delati tam, kjer ni denarja. Razni Raščani in Voduški bi se šli CNN, samo denarja od takšnih nikoli ne vidiš. Zdaj pa misli prvi pastir Janez vse te propadle in nesposobne desničarske raglje zaposliti v medijski hiši SDS. Uroš Urbanija med njimi je poseben primerek. Res poseben. Nekoč je bil poročevalec iz Vatikana. In glej čudež božji. Ime Uroš Urbanija je eno od več sto imen, ki jih je zapisal bivši pripadnik švicarske garde, ki varuje papeža. Gre za prvovrstno buzerantsko svinjarijo izza Vatikanskih zidov, tudi ime kardinala Rodeta ni izostalo. Podrobno o tem na VIP straneh v naslednjih dneh.

Igor Bavčar in Metka Zorc sta par tega poletja. Janez Janša pa žrtev leta. Jaz nisem niti vedel, koliko človekovih pravic obstaja, dokler jih Murgle niso po abecednem redu kršile pri našem osamosvojitelju. Še vroče bo, samo ne na soncu. klapEND

izviren tekst je objavljen na spletni strani Mikstone blog

Šiptar in hlapci

mafija Kosovo

In se vrti naprej. Saj veste koga imam v mislih, ta naš zmešan krivičen svet. Če je kdo verjel, da obstaja pravica in bo šel Igor Bavčar v zapor, je včeraj dobil odgovor. Igor je pač prevelika zver naše scene, da bi ga zapirali. Bavčar bi pristal v zaporu edino, če bi sam tako hotel. Če bi imel kakšno svojo računico, kot njegov prijatelj Janez Janša. Zanj je znano, da je šel v zapor z mitingaško podporo domobranske množice vernikov. Vse za volitve. Jaz sem prepričan, da bi SDS zbrala precej manj glasov, če bi bil Janša na prostosti. Tako pa je izumil prvovrstno provokacijo za volilno kampanjo. Glumil je Timošenkovo in Mandelo hkrati in svoji stranki SDS prinesel drugo mesto na volitvah. Brez zapora SDS ne bi zbrala niti 10 % v tistih razmerah lani. Zato je tole aktualno  nadrkavanje treh predsednikov bolno in sprevrženo. Janša to ve, niti ni pričakoval odgovora. Gre mu zato, da je permanentno naelektreno in sovražno stanje v državi. Ker samo v takšnih razmerah lahko Janša pase svoje ovčice.

Zakaj je Slovenija pridržala tistega šiptarja na Brniku? Ne vem kakšne igrice se gre slovenska diplomacija in varnostni organi s Kosovom in Srbijo? Nekaj so zagotovo zakuhali, da je nekdo privlekel tisto 12 let staro depešo Interpola in ponižal šefa kosovske mafije na Brniku. Se je pa zaradi ponižanja na Brniku, zapletlo življenje slovenskih vojakov na Kosovu. Včeraj zvečer me je poklical prijatelj, ki je pravkar na vojaški misiji SV na Kosovu. Pravi, da je Kosovo navadna mafijska  dežela. Dva mafijska klana vladata Kosovu. Prvi je klan Hasima Tachija, drugi pa od gospoda, ki so ga pridržali na Brniškem letališču. Od dogodka naprej so pripadniki SV in ostali slovenci v civilu deležni groženj, šikaniranj, celo terensko vozilo SV so napadli s kamenjem. Tega POP tv seveda ni poročal. Pripadniki SV nimajo več prostih izhodov v Prištino, ker so obveščevalci na terenu ocenili, da so ogroženi. Me zanima, če bo danes obrambna ministrica Andreja Katič o tem poročala cagavemu premierju Cerarju? Najbrž že ve, ker je predvideno, da bo po video povezavi nagovoril pripadnike SV. Me zanima, kaj jim bo povedal, kljukec lažnivi? In seveda me zanima, če bo poveljnik misije poročal premierju, da zdaj na Kosovu slovenci veljajo za beograjske hlapce. Obveščen bi moral biti vrhovni poveljnik SV predsednik Borut Pahor. Ampak ta primerek itak ne ve zakaj gre. On je z glavo v oblakih, pri Janši in miškah. Pri Janši bo zdaj v nemilosti, ker je Borut bedak nasedel provokaciji Janše. Če niste vedeli, je Pahor po tistem pismu trem predsednikom, poklical Janšo in se mu zasebno opravičeval in  stokal, javno pa nelegitimnosti ni bil pripravljen prikimavati. Iz hodnikov na Erjavčevi je slišati, da je največja mora Pahorja, če se znajde v kalkulacijah velikega vodje. Takrat mu odpove vsak razum. Če morda niste vedeli, letos bo jubilejni 5. Festival Krkovičevih domobranskih pevcev. Borut Pahor, ki se bo dogodka udeležil prav tako jubilejnih 5 krat, bo od Krkoviča dobil plaketo za zvestobo. Mlade pevke iz vrst VSO pa bodo predsedniku Borutu posvetile domobransko pesem Franceta Balantiča. Borut, miške iz VSO, da se boš obnašal primerno! Da se ne boš pri Janezu opravičeval. Tam je šele trema, kajne.

Državljanska vojna v Sloveniji dobiva obraz. Fašisti, nacisti, domobranci in ustaši združeni na desnem polu Slovenije. Znan desničarski debil Sebastjan Erlah oznanja novo Legijo smrti, Črno roko in naravnost poziva k orožju. V boj proti komunistom in Udbi? Organizirajo turistične izlete v jame, kjer ležijo kosti izdajalcev naroda, veliki vodja jih pa kuri na daleč. Kakšna kurac sprava in Udba? V katerem času živijo ti ljudje? klapEND 

mafija Slovenija

izviren tekst je objavljen na spletni strani Mikstone blog

Pravosodje je gnilo, Branko spokaj!

Branko Masleša predsednik VS

Slovensko pravosodje je gnilo do obisti. Iz lastnih izkušenj vam iskreno povem, da na Tavčarjevi kot po tekočem traku producirajo krivične in za lase privlečene sodbe. Mene ta povampirjen zločinski sistem petič pošilja za rešetke. In to konkretno, ne pogojno. Tole zadnje za lase privlečeno sranje z Vasletom in zapisi na blogu se bo zagotovo končalo na ESČP. Mojo ZVZ je na Vrhovnem sodišču dobil v roke znani borec za pravice JJ in nosilec rumene kravate, vrhovni sodnik Marko Šorli. Kakšne možnosti imam, je vnaprej znano in zabetonirano. Sledi US. Se popravljam. US Janeza Janše! Kakšne možnosti imam za uspeh? Nikakršne! Če vam izdam, da so Aprila letos razveljavili vse sodbe na vseh stopnjah v identični zadevi. Še vedno nikakršne, ker sem Mitja Kunstelj, strah in trepet vernikov Ivanove desnice. Pri mojem imenu pravo ne velja.

Prvič za rešetkami leto dni zaradi Operacije Marinec in »Šterkovih nakupovalnih košaric«. Seveda je šlo za maščevanje za Depalo vas, sodnik Šinkovec se ni izneveril svoji gnili bajti. In je šlo leto življenja v nič. Drugič me je pravosodje zaprlo za 15 mesecev. Zaprl me je sodnik Marko Puš, ki je danes odvetnik. Marko Puš je daleč na prvem mestu v moji črni knjižici. Pred vsemi Janezi in Vinkoti. Teh 15 mesecev sem odsedel na Povšetovi. Kasneje, ko sem bil del organiziranega kriminala, sem dnevno gledal tega Marka Puša, kako se z vozičkom sprehaja po Gosposvetski in skozi Argentinski park. Potrebni so bili nadčloveški napori, da nisem stopil na cesto in obračunal z njim. Si lahko predstavljate, da me je ta Marko Puš zaprl za 15 mesecev na zaprti oddelek Povšetove zaradi slabih 2000 evrov in Dinersa, s katerimi nisem imel pravzaprav nič. Leta 1995 so mi dobesedno vsilili to Diners kartico, ker smo bili sosedje v WTC-ju. Na mojo so izdali še neko družinsko za mojega 18 letnega bratranca Robija. Tri mesece kasneje se je Robi ponesrečil z motorjem, prostore v WTC-ju pa smo zaprli. Da je on s svojo Diners kartico v 3 mesecih naredil za cca 430.000 slovenskih tolarjev, nisem vedel nič. Nikoli nisem dobil nobenega računa za njegovo kartico. Obvestili pa so me, da je njegova kartica preklicana. Pa sem jim sporočil, naj prekličejo še mojo, ker je itak ne uporabljam. Bilo je leto 1995, zlati časi Paravoma in gotovine, kaj mi bo Diners plastika? Čez sedem let …., gre en rek, ne spomnim se ga zdaj. Ja, čez sedem let, leta 2002, sem dobil od ODT obvestilo, da je uveden postopek zaradi zlorabe bančne kartice ali goljufije z njo. V škodo Diners cluba bla bla za znesek 430.000 SIT.

Zadeva je bila še isto leto na sodišču. Zdaj pa brez heca. Sodil je sodnik Marko Puš in me obsodil na 15 mesecev aresta. Nisem verjel, da prav slišim. Jebem ti pravico in vse skupaj. In res, Maja 2004 sem odšel na prestajanje kazni, ki mi je do konca uničilo življenje takrat. In jaz kreten, takrat nisem hotel prositi Hribernika, da me brani. Za takšno neumnost se sploh ne gre na sodišče in v zapor. V najslabšem primeru sem pričakoval rubež dela osebnega dohodka, ne pa 15 mesecev aresta. Takrat se mi je pravosodje zagnusilo do konca. Samo leto dni prej pa sem bil pogojno obsojen zaradi »nasilja«! Obsodila me je navadna opica. Rdečelasa opica, ki je imela na glavi idrijsko čipko. Kot v cirkusu, ona pa vsa v roza s tisto črno sodniško haljo. Zakaj je šlo.

Marko Puš, nekoč sodnik, danes odvetnik. No.1 črne knjižice MK

Taksisti so ob cesti v snegu pretepli stranko. Bil sem v enem od taksijev. Stopil sem do gruče, ki je brcala na tleh ležečega debeluha. Videl sem, da je krvav in da ne vidi okoli sebe, ker so mu zbili očala v sneg. Dva taksista sem odrinil in se sklonil nadenj. Siknil sem mu, naj ostane na tleh in mu preprečil, da bi se pobral, ker bi ga spet zbrcali. Potem so se zaslišale policijske sirene. Taksisti so se razbežali. Pet ali šest nas je ostalo na kraju in policaji so nas popisali. Potem pa dve leti kasneje dobim obtožnico, da sem na cesti Zeleni pot v Trnovem pretepal nekega človeka s sostorilci. Res ga nisem, prisežem na vse, da se je zgodilo zgoraj opisano. Sodnici z idrijsko čipko na glavi povem, da sem tipa pravzaprav ubranil hujšega, ne pa da sem poškodoval, brcal in pretepal, halo??? A tako, potem pa bo soočenje, je odločila sodnica. In pridem čez 14 dni. Vidim tipa na hodniku, on pojma nima kdo sem jaz, ker nas je več stalo pred dvorano. Sodnica nas pokliče in naju sooči z besedami; ta pravi, da vas je branil! Nastane mučna tišina. Debelinko me glede in tuhta, zraven pa popravlja očala. Jaz sem mu nasmehnem v stilu, ej, saj se spomniš, da te jaz nisem, da sem te držal k tlom in ti govoril, da ostani dol…! Potem pa šok.

Debelinko je skočil kot poparjen. To je on, tega nasmeška nikoli ne bom pozabil, je prepričal sodnico, ki je takoj končala soočenje in me poslala ven. In spet nisem mogel verjeti, da se mi to dogaja. Prišel bi z odvetnikom, pa bi bajsija vprašal, kako je sploh kaj videl brez očal v temi in podobne, ko so šle stvari narobe. Ne, jaz prepričan v poštenje in resnico v tisti bajti, pridem brez odvetnika za takšno nepomembno neumnost. In sem dobil konkretno porcijo, pogojno seveda. Ker pogojna ni zapor, kot danes radi razglašajo razni Turki in podobni, se nisem pritoževal. Samo besen in hudo razočaran sem bil. Ampak Marko Puš me je pa ubil takrat. Res me je. In danes je odvetnik. Lepo. Pred slabima dvema letoma sem urejal seznam naročnikov na VIP vsebine. In najdem, da je Marko Puš plačal 45 evrov za 6 mesečno naročnino. Pokrov mi je dvignilo. Res mi ga je. No, potem sem hitro ugotovil, da gre za njegovega soimenjaka, ki je očitni član domobranske bratovščine in je naročnino najbrž plačal po službeni dolžnosti. Tako, da so na tekočem.

Prvi vseh podvigih, ki jih pripisujejo mojemu imenu in po vsej dolgoletni karieri na drugi strani zakona, me je naše pravosodje zapiralo za en velik nič. Pa še to so si morali izmisliti. Jaz sem prvi, ki bi lahko stopil pred Tavčarjevo in vrgel kamen v tisto bajto. Ne pa neki polpismeni iz domobranskih zaselkov, ki vpijejo Janša, Janša in Masleša povej!

Masleša povej, zakaj ne spokaš? No, zakaj ne spoka? Jaz tega ne razumem. Predsednik VS Branko Masleša bi lahko vložil za kilometer ovadb in tožb proti zmešanim Janševistom in Janši, po vsem kar so storili z njegovim imenom in kaj vse so mu obesili. Leto dni so razgrajali pred poslopjem Vrhovnega sodišča, motili delo in poniževali sodnike. Branko pa nič? Branko pa nič? Lotili so se ga na osebni ravni, Branko pa nič. Še vedno nič. Obesili so mu sodelovanje s KOS-om in celo zapis o odlikovanju te službe so našli pripadniki tajne službe SDS. Samo zapis? Zdaj pride na vrsto prava plaketa Masleši za »Dan obezbeđenja«. Predvidevam, da ne bo podpisan Marijan F. Kranjc. Vemo pa vnaprej,  Branko bo molčal. Tako, kot je molčal ob lažeh zakoncev Marvin!? Zakonca sta kasneje zahtevala denar od odvetnika Matoza in grozila z razkritjem, pa je vse potihnilo. Nikjer Požarja in Voduškove kamere, ki ne zamudi nobene pasje procesije domobrancev v prestolnici. Za dlje mora po dnevnico na Trstenjakovo. Pa še vse je res. klapEND

o.p. Da se nekaj razumemo. Boštjana M. Turka in vsega kar on predstavlja, enostavno ne maram. Zato je bil deležen zajebancije v Prison blogu, kot mnogi njegovi somišljeniki. Da pa je bil v tisti zadevi obsojen, je navadna svinjarija in ogledalo pravosodja.

Mitja Kunstelj na sodišču

Izviren tekst je objavljen na spletni strani Mikstone blog

V Lepeno na golaž

Janez Janša ne more živeti brez zdrah in izrednih razmer. Pravzaprav je odvisnik od raznoraznih političnih pizdarij. Zadnja leta pa se dogaja nekaj drugega. Janša na vsakem koraku vidi zarote in spletke. Po njegovem ni nič tako, kot je videti. Stvari so šle tako daleč, ker je okoli sebe zbral bedake, ki mu zvesto potrjujejo njegove privide. Pismo, ki ga je Janša včeraj po kurirju poslal trem predsednikom, gre uvršati v njegov shizofreni svet. Nekaj članov stranke SDS mi je potrdilo, da se je Janša popolnoma izgubil v svojih blodnjah. Njegove zadnje zahteve so v resnici smešne in popolnima neresne. Med drugim trdi, da ga je Ustavno sodišče opralo vseh obtožb v zadevi Patria! Seveda temu ni tako. US se je res na vse pretege trudilo rešiti Janšo iz dreka, vendar se ga oprostiti niso upali. Zato so žogico vrnili na začetek. Seveda v upanju, da Okrajnemu sodišču zmanjka časa. Janša torej ni nedolžen, niti slučajno. Iz obsojenca se je začasno prekvalificiral v obdolženca.

Kaj si o Janševi bolezni shizofreniji misli predsednik DZ Brglez, smo že izvedeli. Ostali dve moni, Pahor in Cerar pa še molčita. Cerar je z zadnjimi dejanji in javnim discipliniranjem Dragonje, ker je povedal, da prodajamo za »premalo«, zabil še en žebljiček v svojo politično krsto. Krsta? Ups, grožnja s smrtjo. Ajde Cerar, še ti trkom na Reporter in murijo. Cerar bo po vsej verjetnosti mencal in se izmikal, Pahor pa predstavlja težavo. Prav predsednik države, prismojeni Borut Pahor daje legitimnost Janševim izpadom in obujanju klerofašizma in domobranstva na Slovenskem. Najbrž vam je znan podatek, da je Pahor redni gost vseh domobranskih festivalov v režiji upokojenega brigadirja Krkoviča in ne manjka na nobeni pasji procesiji paravojaških postrojev  VSO. Pahor, izvoljen z glasovi Janševih podpornikov, si v sanjah ne upa zavrniti Janše. Jasno mu je, da je njegov drugi predsedniški mandat odvisen izključno od dobre volje in računice velikega vodje nazadnjakov v državi. Ajde Miško, gremo v Lepeno na golaž, bo Pahor kmalu slišal. Ne pa tudi preslišal. Ker želje Janše, so za Pahorja skoraj ukaz.

Poletje je pred vrati. Šolarji se veselijo počitnic, eni dopustov in morja, za večino pa se bo nadaljeval boj za preživetje. To poletje bo najbrž usodno za medijsko krajino Slovenijo. Kako se bo razpletla »vojna« med Bojan Požarjem in Martinom Odlazkom, si ne upajo napovedati niti vpleteni. Revije, ki so trdno zasidrane pri bralkah in bralcih (Jana, Stop, Lady, Obrazi…), namerava lastnik Kraterja Odlazek nič več in nič manj kot uničiti. Septembra, ko bo blagovne znamke prevzel Bojan Požar, bodo pravzaprav mrtve. Na njihovem pogorišču pa bodo ista uredništva izdajala identične revije s povsem drugo uredniško politiko. Pričakovati je obstreljevanje s tožbami in začasnimi odredbami, zadnjo pa bo najbrž reklo sodišče. Posel ali največja kraja intelektualne lastnine v zgodovini Slovenije?

Glavna protagonista nista nobena angelčka. Požar je kariero naredil iz laži in obrekovanj (prosto po Markešu), Odlazek pa je potrjeni goljuf, ki mu ni bilo treba v zapor. Goljufije je odsedel kar doma, kot se za pripadnika novodobne elite tudi spodobi.

Poziv, ki je prišel iz vrst stranke SDS; »Ignorirajmo udbaške firme«, ima svoj zakaj in zato. Eden od vidnih članov SDS ni upošteval nasveta Janše, da prestopi k Simobilu. Fantje, ki v Telekomovem drobovju prisluškujejo za naročnika iz stranke SD, so prejšnji teden uspeli posneti pogovor tega veljaka domobranske stranke. Vroč kostanj so na nos nesli Židanu, ki ni vedel kaj početi z informacijo. Jo je pa na seji vlade zaupal Erjavcu, ki ni tako lesen kot Židan. Še isti dan je Erjavec poskrbel, da je podatek prišel Janši na nos. In spet je bila vsega kriva vsemogočna Udba. klapEND

originalen tekst je bil objavljen na spletni strani www.mikstone.si

Janez Janša, poklon kolaboraciji in izdajalcem

Glas vpijočega v puščavi

Spoštovani gospod Borut Pahor, predsednik RS, spoštovani gospod dr. Miro Cerar,  predsednik vlade RS, spoštovani poslanci, predstavniki Državnega zbora, predstavniki medijev, spoštovane Slovenke in Slovenci

Pišem Vam, ker ne morem več samo tiho spremljati to, kar se dogaja zadnje mesece in predvsem zadnje dni v Sloveniji.

V zadnjih dneh  sem na televiziji poslušala govorjenje o prodaji Telekoma, ki da je nujna in dogovorjena in da se tega ne da spremeniti. Potem sem poslušala gospodarskega ministra, ki je izjavil, da ni dovolj poučen, da bi lahko odločal, in novodobne gospodarstvenike, ki so razlagali, da ni važno, v čigavih rokah je kaj, podjetja morajo imeti samo dobrega lastnika, ki ve, kaj hoče, in da se moramo samo ozreti po odličnih storitvah v sosednjih državah.

Da nese Telekom zlata jajca naši državi je bilo tudi rečeno nekje vmes. In da se dobrega podjetja ne prodaja kar tako in da bi bilo treba razpisati referendum o prodaji najboljših slovenskih podjetij - na to pa so opozarjali resnični strokovnjaki, ki so prodajo Telekoma komentirali na TV in v dnevnem časopisju. Sicer pa bi to morali vedeti tudi Vi, če le malo spremljate dogajanje zadnjih mesecev.

To državo so z velikimi odrekanji gradili naši stari starši, naši starši in tudi moja generacija in v prav vsakem uspešnem podjetju je na samem začetku trud prav vsakega izmed njih, saj po koncu 2. svetovne vojne razen ruševin in zemlje pravzaprav ni bilo ničesar. Potem so prišli samoprispevki in udarniške akcije, s katerimi smo izboljševali infrastrukturo v domačih krajih in življenjske razmere v svojih podjetjih, na svojih delovnih mestih, saj država nikoli ni imela dovolj denarja za vse to.

Zdaj pa nas prepričujete, da ne znamo gospodariti in da je edina pot prodaja našega skupnega premoženja tujcem.

Pa smo praktično že tujci na lastni zemlji, smo hlapci tujcev, ki nam razlagajo, v kako lepi deželi živimo, obenem pa že črpajo našo vodo (Union, Laško, Radenska..), ki bi morala biti neodtujljiva narodova lastnina in dobro vseh nas in ki bi jo lahko črpali samo na podlagi odobrenih javno pridobljenih koncesij, s čimer bi se vsaj del denarja vrnil v našo javno blagajno.

Prodali smo Mercator, ki ima trgovino praktično v vsakem našem kraju, prodali smo Radensko, ki so nam jo zavidali povsod po svetu, pa Muro, ki je bila ponos in morda tudi sen sleherne Slovenke, pa Drogo, Fructal, Ljubljanske mlekarne.... in druge blagovne znamke, s katerimi smo rasli mi in naši otroci in na katere smo bili res lahko ponosni. Ni šlo, ni se dalo, zdaj pa nam jih uspešno nazaj prodajajo tujci in dostikrat se niti ne spomnimo, da pravzaprav ne gre za naše proizvode, pač pa za uvožene, čeprav so morda še narejeni v Sloveniji.

Ampak poanta ni v tem – lahko smo veseli, da še imamo kakšno tovarno in da novi lastniki še niso odpeljali vseh najnovejših in dostikrat težko in za drage denarje kupljenih strojev drugam, da še niso razprodali vseh, na lahko pridobljenih nepremičnin, tudi počitniških domov, in si s tem brez težav poplačali kupnino in posodobili proizvodnjo v svojih »matičnih« državah. Potem pa je tu še les, ki je padel po ledeni ujmi in za katerega ste obljubljali državno podjetje in organizacijo odkupa, ustanovitev žage in še in še, v resnici pa smo ga podarili tujcem in ga še vedno vsak dan odvažamo čez mejo, potem pa ga po 10 x, 20 x, ... višji ceni uvažamo nazaj, in to vsak dan znova; a verjetno niti ne gre za slovenski les, saj izvažamo najboljšega, uvažamo pa drugorazrednega, tretjerazrednega.

In zdaj k bistvu. Prodali smo Tuš mobil, Amis in verjetno smo ali še bomo tudi T2. Medtem je praktično prodan tudi Simobil, pa saj to zagotovo veste. Zdaj nas prepričujete, da moramo prodati tudi Telekom, ker smo tako obljubili. Komu in kdaj in zakaj?

Telefonija je povezana z vsakim od nas in se ji praktično ne moremo več odreči, ker smo potem  odrezani od sveta, od družine. Ampak tudi to ni najvažnejše. Stekli so procesi optimizacije, kar v resnici pomeni, da zaradi nakupov in bodočih združevanj, kot kaže v rokah enega ali celo istega lastnika iz Mehike, na veliko odpuščajo, tisti, ki so ostali, pa so tiho, saj lahko samo čakajo, kdaj bodo na vrsti tudi sami. Da gre ali pa bo šlo tudi v tem primeru za nedopustno koncentracijo pa se ne govori, saj gre za tujega lastnika in nas vseh skupaj je komaj za predmestje Dunaja ali pa eno od četrti v Meksiko citiju. In hlapci in sužnji tako ali tako nimajo besede, če pa se bodo oglasili, pa bodo leteli na cesto še malo prej.

In za konec: če je gospod iz Mehike lahko naročil natančen pregled stanja v podjetju, ki ga je kupoval, in na podlagi tega brezkompromisno odpuščal ali pa po boljši varianti na druga delovna mesta premeščal ljudi v svojem bodočem, združenem evropskem »rudniku zlata«, potem se da tak pregled narediti tudi v Telekomu, prevetriti njegovo poslovanje, odstraniti vse »pijavke«, odpustiti tiste, ki samo hodijo v službo, nagraditi tiste, ki dobro delajo, ohraniti delovna mesta in predvsem razvoj, ohraniti infrastrukturo in nepremičnine, katerih vrednost pa je zagotovo višja od ocen, ki nam jih ponujajo zagovorniki odprodaje državnega premoženja.

In če gre za državno premoženje, potem je to premoženje nas vseh, o katerem pa imamo pravico odločati prav vsi, predvsem pa vsi tisti, ki smo ga tako ali drugače dolga leta soustvarjali. Torej – ustavite neodgovorno prodajanje vsega, kar nam je še ostalo, da ne bo naš denar kot izkupiček od prodaje vsak večer odtekal preko državne meje, da ne bomo iz dneva v dan revnejši. Hočem ostati Slovenka na svoji zemlji, da bom lahko brez sramu v oči pogledala tudi svojim vnukom in pravnukom, če jih bom dočakala. Da bodo lahko pili čisto vodo in dihali svež zrak, da ne bodo samo brezpravna raja in sužnji tistih, ki nam danes dobesedno pred očmi uničujejo in razprodajajo vse, za kar so se borile generacije zavednih Slovencev od Trubarja dalje, zaradi česar so žrtvovali svoja življenja in zaradi česar niso klonili niti zaporniki v koncentracijskih taboriščih, ki so bili del »končne rešitve«. In v resnici gre za to – za neonesnaženo zemljo gre, za vodo gre, za čist zrak gre, in  po drugi strani gre za nebrzdan pohlep in hlapčevsko miselnost brez vizije in brez širokega, jasnega pogleda in zavezanosti lastnemu narodu!

Pričakujem Vaš odgovor preden bo prepozno.

Lep pozdrav

Alenka Logar Pleško

op. b. Odgovora seveda ni, prepozno je pa zdavnaj                                      

Banane

Slovenija gre naprej. Dežela neslutenih priložnosti. Tiste Kučanove ponarodele besede »nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan«, smo odložili na smetišče zgodovine. Zdaj gre takole; »čez dan je dovoljeno krasti, zvečer je pa maša in spoved. In dan je enak dnevu v državi Sloveniji. V deželi sanj se je zgodilo. Bojan Požar je nova Bernarda Jeklin. Delo ima novega lastnika. Tipi zbrani okoli Stojana Petriča se ukvarjajo z vsem, samo z mediji ne. Pa kaj bi to, v deželi sanj smo. Da ne pozabim. Podjetje Burek Olimpija v lasti Islamija Abdila, se resno zanima za nakup Reporterja.

Najbrž so še slepi spregledali. Kot oni siromaki, ki so jim pred časom v Severni Koreji operirali sivo mreno. Janez Janša je velikopotezno zastavil načrt medijske hiše. Poleg tega, kar je javno natrosil, se dogaja še marsikaj, kar je povezano z njim in njegovimi načrti. V roku dveh let si Janša obeta, da bo znova prevzel oblast v državi. Za to potrebuje prijazne medije, se pravi lažnivo desničarsko propagando. Tednik Demokracija nima nobene vrednosti in dosega. Tednik Reporter zabava peščico opranih vernikov, ki si od zmage Janše obetajo koristi, kot v obdobju 2004-2008. Požareport  je najbolj obiskan in bran medij med desnimi verniki. Vseeno pa za kakšno resno politično agitiranje ni primeren. Je pa za to priročna Jana in podoben šund, ki ga starejše ženske na podeželju še vedno prebirajo. Od Septembra naprej bo na naslovnicah Jane, Naše žene, Obrazov in Stopa v vas proseče zrla znana družina Janša. Poplava sluzavih zgodbic o klenem pisatelju Janezu, njegovi Urški in fantičih Črtu in Jakcu, je zadnje upanje v glavi noriškega poglavarja Janše.

Janša je imel v ognju še eno poleno. Pa je prehitro pogorelo. Spet je štartal na časopis Delo in spet pogorel. Tokrat je stal v ozadju Proneta in v boj poslal hišnega bankirja Matjaža Kovačiča. Ker je bil Kovačič dolgoletni šef banke NKBM, večjih težav ne bi smelo biti, je ugotavljal Janša. Celo tako je bil prepričan, da bo pobasal Delo, da je hlapcem iz Reporterja odsvetoval »svinjanje« Stojana Petriča in njegovih menedžerjev. Je pa zanimivo spremljati odzive na nova razmerja v medijskem svetu. Skoraj ga ni junaka, ki bi si upal reči bobu bob. Kriza je, denarja skoraj nič, pa se večina boji za jutrišnji dan. Si pa predstavljam gnev in obup tistih starih kokelj, ki trideset let žulijo uredništva, zdaj bo pa Bojan Požar njihov zaposlovalec, eksistenca pa bo odvisna od volilnega rezultata Janeza Janše. Katastrofa. V naslednji rundi lahko pričakujemo, da bo kupec kar Mitja Lomovšek. Nakup pa bo financiral Miro Senica.

Politika nam sporoča, da bo medse brez zadržkov še naprej sprejemala pajdaše v kazenskih postopkih in morebitne zapornike, če si bodo to seveda priborili na volitvah. Ustavno sodišče Janeza Janše bo odločalo o njegovem poslanskem mandatu in o zakonu o poslancih. Izguba časa in kraja denarja. Še zadnji klošar na železnici ve, da zdajšnja sestava US dobra edino za polena.

Afera Patria očitno še ni končana. Tožilstvo na čelu s Ferlincem je na novo modicifiralo in obrazložilo obtožni akt, redno sodstvo pa vrača udarec Janševim ustavnim sodnikom. Zastaralni rok je leta 2017 in ne avgusta 2015, predobravnalni narok v zadevi pa bo že jeseni. Tožilstvo ima za Janšo in soobtožena pripravljen bonbonček. V kolikor bodo pripravljeni priznati krivdo, bo tožilstvo predlagalo kazni, ki so jo obdolženci že odsedeli.

Telekom bo prodan. Četudi za drobiž. Takšne zahteve prihajajo iz Evrope. Dali smo besedo, bili bi neverodostojni, če si premislimo, nabija Cmerar. Tale Cmerar mi postaja neznanka. Prvovrsten hlapec in upogljivec, pa tako dolgo ni stopil v ospredje? Bog si ga vedi, kdo ga je v resnici poslal na volitve in zakaj? klapEND

P.S. Južno voće. Od banan na mandarine? NK Olimpija-NK Srbija. Ampak Korl pralnega stroja ne da. Raje 8.000 evrov odvetniku. 

originalen tekst je bil objavljen na spletni strani Mikstone bloga 

JANŠEVA PARALELNA DRŽAVA

DVE PROSLAVI DNEVA SLOVENSKE VOJSKE

Priznam, da postajam resno zaskrbljen.

Pravzaprav ta teden nisem nameraval pisati bloga. Toda tekoča dogajanja v slovenski družbi so mi spet dvignila temperaturo do ravni, ko ne morem enostavno obrniti glave proč in se delati, da ne vidim, da ne mislim, da mi ni treba povedati. Preprosto moram.

Pokrovko mi je dvignila včerajšnja oddaja na TV, ki je slavila »Janševe strukture«: zgodovinske in aktualne, ki so (še) malo zakrite.

Kot sociolog sem večino časa znotraj strokovnega področja zbiral, primerjal in poskušal razumeti podatke, ki bi mi omogočili oceniti razvojne trende družbe. Pravzaprav me niso posebej zanimala splošno poznana in priznana dejstva, ki jih poznamo vsi. Mnogo bolj so me privlačile tiste redke, komaj opazne in pogosto prezrte informacije, ki so šele v medsebojni povezavi in v pravem kontekstu omogočale razumevanje določenih pojavov pod površjem splošnega družbenega dogajanja.

Ena takih informacij je najnovejši podatek, da smo spet imeli dvojno proslavo Dneva slovenske vojske: uradno, potisnjeno na obrobje, na rakičanskem letališču in Janševo, pompozno na Trgu Republike. Predsednik države se je udeležil obeh in s tem dal proslavi na Trgu Republike uraden značaj.

G. Šoltes kot znan previdnež se ni udeležil nobene, »ker ne mara, da se politika vmešava v vojsko«. Od kdaj je proslava vmešavanje v vojsko? Samo takrat, kadar imamo dve paralelni proslavi in je odločitev, katere se kdo udeleži, POLITIČNA odločitev. Tudi odločitev g. Pahorja, da se udeleži obeh, je torej politična odločitev. Z njo nam je povedal marsikaj.GRADITEV PARALELNIH STRUKTUR DRŽAVE

Kaj je pravzaprav proslavljal g. Janša in njegova druščina? Nastanek »manevrske strukture narodne zaščite«, ki je za g. Janšo pravi začetek slovenske vojske. Zame je pravi začetek Slovenske vojske nastajanje partizanskih odredov pod vodstvom Franca Rozmana Staneta, katerega smrt je še vedno zavita v tančice skrivnosti. Je bil za takratno jugoslovansko prizorišče preveč »nacionalen«?

 Ni pa skrivnost, kdo in zakaj je izbrisal njegovo ime z vojašnice v Ljubljani in s tem jasno pokazal svoje prepričanje, da pred nastopom g. Janše Slovenci nismo imeli nobene vojaške zgodovine. Ta se je za g. Janšo očitno začela z organiziranjem »manevrske strukture«.

Toda to spoznanje in ta pomislek moramo spraviti v kontekst ostalega dogajanja. Kaj se ni pred časom dogajala podobna slovesnost, ki ji je dal g. Janša s svojim obiskom in nastopom poseben pomen in težo? Takratna »proslava« je kar vsiljevala misel, da imamo mogoče v sedanjem času v slovenski družbi že organizirano prikrito paralelno (pol)vojaško »strukturo«, ki ji ne poveljuje štab Slovenske vojske.

Če na to misel navežemo ostalo dogajanje, kot je organiziran pritisk »vztrajnikov« na sodni sistem in zlasti Ustavno sodišče, nespoštovanje uradnih institucij države, graditev kulta Janševe osebnosti, njegovo postavljaško obnašanje, kot da zanj zakoni te družbe ne veljajo, itd., potem dobimo sliko, ki moreče spominja na dogajanje v Nemčiji in Italiji sredi tridesetih let prejšnjega stoletja. Na obdobje, ko sta se tam rojevala fašizem in nacizem.SE ROJEVA SLOVENSKI FAŠIZEM?

Slovenski fašist Janez Janša

Verjetno niste pozabili (o tem sem takrat pisal tudi v blogu), kako je g. Primc pred letom osorej grozil Ljubljani, da ima njegova »butara« preko 60.000 članov. Približno toliko jih je imela italijanska fašistična stranka (ob 40 mio prebivalcih Italije!), ko je organizirala svoj zlovešči »pohod na Rim«. Seveda ni slučaj, da je bil simbol italijanskega fašističnega gibanja prav »butara«, od katere je fašizem celo dobil ime (fascio = butara).

Nekateri smo verjeli, da je uporaba fašističnih in nacističnih simbolov v javnosti in v politične namene prepovedana in da se preganja po zakonu. Ste kdaj slišali, da bi slovenski tožilci sprožili postopek proti g. Primcu? Tudi jaz ne! Očitno so (še rahlo ilegalne) »manevrske strukture« premočne, da bi Pahorjeva država preganjala g. Primca za njegovo povzdigovanje fašizma. Nasprotno, danes je g. Primc spoštovan gospod, ki »mu gre predvsem za otroke« in so mu v tem smislu odprti vsi slovenski mediji.

Ste kdaj slišali za povezanost slovenskih neonacističnih celic s stranko SDS? Seveda ste: javni tožilec je sprožil postopek proti novinarki, ki je te »tajne podatke« objavila. Zdaj je postopek sicer »ustavljen«, kar pa še ne pomeni, da je novinarka »nedolžna«. Le obsojena ni bila. Spet se je pokazala moč »manevrskih struktur«.

Verjetno niste pozabili, kdo je bil idejni oče »izbrisanih«, kar nas je osramotilo v očeh sodobnih družb in povzročilo zgražanje evropskih institucij, ki zdaj zahtevajo od nas (drag) »popravni izpit«.

Verjetno vidite, v kakšno druščino najbolj nazadnjaških držav in družb nas potiskajo zahteve tistih, ki »jim gre za otroke«, da se prepreči novela o istospolnih porokah. Teh zahtev v sodobni Evropi ni mogoče razumeti drugače, kot da so relikt starega fašizma – ali porajanje novega.NOV IZZIV ZA MANEVRSKE STRUKTURE

Toda stvari se bodo še zaostrovale. Priče smo umiranju »nacionalnih« evropskih držav, ki ne morejo preprečiti pritiska afriških in bližnjevzhodnih beguncev. V naslednjem desetletju moramo računati na več (deset) milijonov beguncev iz vojn in razmer, ki smo jih razviti, zlasti ZDA, v svojem pohlepnem lovu za dobičkom (»globalizacija kapitalističnega načina proizvodnje in družbene organizacije«) v glavnem sami ustvarili. Davek na »privatizacijo«, ki jo nekateri pri nas tako opevajo.

Povezava je namreč linearna in neusmiljena: Kapital načrtno pavperizira (siromaši) tiste, ki živijo od dela. Da bi krepil družbene pozicije in oblast bogatih, zahteva zmanjševanje proračunskega financiranja (zdravstva, šolstva, znanosti, kulture itd., kar pogosto skriva za parolami o nujnem varčevanju) in absolutno privatizacijo vsega. (Ob omembi te privatizacije ena od napovedovalk na POP TV skoraj redno doživi psihološki orgazem). Privatizacija sprosti profitni gon in ta »nujnost globalizacije«. V njej razpadajo stare države, umetno sprožene destabilizacije in »revolucije« povzročijo (načrtovane) državljanske vojne in (nenačrtovane) valove beguncev.

Ta trenutek načrtuje beg v Evropo nekaj milijonov Afričanov, Arabcev, Perzijcev, Pakistancev, Afganistancev itd., itd. Za njimi so desetine milijonov tistih, ki jih bodo v to prisilile razmere v naslednjih letih, ko bo globalizacija uničila njihove stare družbene strukture in države.

Koliko od teh nekaj milijonov beguncev bo »po kvoti« morala sprejeti Slovenija? Nedvomno nekaj deset, morda celo sto tisoč. Kdor trdi drugače, se spreneveda. Kapitalizem ne ustvarja samo bogastva, predvsem ustvarja tudi revščino in bedo. Na enega bogataša ustvari sto revežev, tako ali drugače odvisnih od njega.

Kako bo reagiral g. Janša, ki se s svojimi ilegalnimi manevrskimi strukturami pripravlja na prevzem oblasti? Mar še vedno verjame, da lahko zmaga na legitimnih volitvah? Ali pa te strukture pripravlja za plan B? Ga bo poskušal uresničiti prej, kot nas preplavi val beguncev, ali pa bo prav grožnjo tega vala izkoristil za svoj »pohod na Ljubljano«?

Toda, tudi, če bi mu to uspelo, grožnja s priseljevanjem beguncev ostaja. Kaj bo storil glede na svojo izpričano ksenofobijo in neoromantični nacionalizem? Kako bo reagirala njegova politična botra, RKC? Bo g. Janša organiziral referendum o izstopu Slovenije iz EU ali bo vpeljal, namesto izbrisanih, novo kategorijo »apatridov«? Se bo povezal z najbolj ekstremnimi desnimi strankami stare Evrope, ki jim ta grozeči naval beguncev daje nov zagon? Ali se bo odločil za metode, ki jih danes uporabljata Tajska in Indonezija: beguncem na ladjah dajo za tri dni hrane in vode in njihova plovila odvlečejo v mednarodne vode?PISMO PREDSEDNIKOM

Te dni bom verjetno predsednikom RS, DZ in US napisal pismo in priznal, da sem čedalje bolj zaskrbljen. Da čutim v slovenski družbi razraščanje rakaste tvorbe, imenovane »neofašizem«. Da že čutim nastajanje in prisotnost slovenski državi paralelnih »manevrskih struktur«, ki mi vzbujajo strah zaradi opisanih zgodovinskih paralel.

In jih pobaral, ali lahko kot normalen slovenski državljan verjamem, da bo država sposobna preprečiti tem »strukturam« načrtovan (nasilen?) prevzem oblasti in kapitalsko fašizacijo družbe.

Navsezadnje gre v tem primeru za zločin proti državi in mogoče je zadnji čas, da ga ustavimo.

Emil Milan Pintar