Na predvečer praznika dela, me obhajajo mešani občutki. Meglen in zibajoč pogled boksarja, ki je dobil nekaj zaporednih udarcev v glavo. Množica se preliva z vrvmi, ki ločujejo ring in prvo vrsto, kjer se bogati prašiči v krzno odeti, naslajajo nad pršenjem krvi. Še zadnji kroše in mavrični pogled objame tema. Praznik dela je postal praznik nostalgičnih spominov. Delavski razred izumira. Nekoč cenjeni sindikati ne opravljajo več svojega poslanstva. Družba in svet sta se v zadnjih dvajsetih letih korenito spremenila. Kaj je ostalo od sindikatov in njihovega boja za pravice delavcev?
Ostal je Dušan Semolič. Rdeča ikona delavskega razreda že četrto desetletje. Tako kot vsa družba, tudi sindikati niso imuni na spremembe. Semolič izpolnjuje vse pogoje za upokojitev in priključitev čredi Erjavčevih siromakov. Da ne bo kdo užaljen. Nisem jaz iz vas naredil siromake. Pošteno ste oddelali 35 ali 40 let, danes pa predstavljate "socialni problem" in mlinski kamen vsaki vladi, ....pošteni delavci v pokoju. Neto plača Dušana Semoliča za mesec Marec 2014 znaša 5.102, 16, 00 evra. Dobrih pet jurčkov evrov, Semolič pospravi vsak mesec v svoj žep. V imenu delavskega razreda in njihovih pravic, za katere naj bi se sindikati borili!?
Semolič ni Jimmy Hoffa, zato bo najbrž ostal živ. Če bi na enak način deloval v Italiji ali ZDA, bi ga zdavnaj pokončali. Semolič ima kot vsi umazani politiki svojo ceno. Zdavnaj pozabljeni sindikalist Dušan Rebolj se je umaknil, potem ko je pred desetletjem sklenil kravjo kupčijo. Namesto, da bi delavski sindikat popeljal na demonstracije, je sprejel podkupnino. Rebolj je pobasal 4.5 milijona slovenskih tolarjev, poleg tega je izsilil zaposlitev svoje hčerke Sandre Rebolj v upravi Mercatorja na Dunajski cesti! In njegov sindikat ni več težil!
Zakaj se bori Dušan Semolič? Za svoj položaj, ki bi ga rad spremenil v dosmrtnega. Semoličev sindikat je ena od zadnjih rdečih trdnjav! Podobno kot je Cankarjev dom, Mitja Rotovnik znepotiziral in skorumpiral do neslutenih razsežnosti. Iz Cankarjevega doma vlečejo denar vsi člani družine Rotovnik in Vetrih. V primerjavi z UKC Ljubljana, pa je CD navaden palček. UKC obvladujejo omrežja, ki so naše zdravstvo spravila na kolena. Simon Vrhunec je samo izvrševalec. Siva eminenca, ki že trideset let meša drek, zarote in alkohol, pa je nedvomno dr. Saša Marković. Omenjena gospa bo zabila zadnji žebelj v Virantovo krsto. Po potrjeni sodbi kriminalcu Janši, so aktivirali plan B! Kaj vključuje, bomo videli v mesecu Maju.
Mesec Maj 2014, bo zagotovo najbolj vroč v zgodovini samostojne Slovenije. Seveda ne meteorološko. Država prodaja še zadnjo državno srebrnino, Telekom, Mercator ....., pravnomočno obsojeni lider opozicije Janša, pa napoveduje državljansko vojno. Levica je kot ponavadi kadar je na oblasti, v razsulu. Osebne zamere in pohlep, so največjo vladno stranko razsuli v prafaktorje. Milan Kučan rešuje, kar se rešiti da. Vsak dan te vlade je škodljiv. Prihaja čas sidranja kadrov v državno upravo in državne firme. Upam, da bodo mediji z enakimi vatli sesuli vsako imenovanje v stilu "Predalič in Dolinar-Kucler", ki so zagotovo na sporedu. Interes državljanov, pravzaprav davkoplačevalcev, pa je tu četrtorazredna tema.
Prvi Maj je praznik dela? Prvi Maj že dolgo ni več praznik dela. Je praznik žalostnih spominov na čase, ko je bil delavec spoštovan in pošteno plačan. Kje so vsi gospodarski giganti, ki ste jih zgradili v bivši državi Jugoslaviji? Jih ni! Stotisoče ponižanih in pokradenih delavcev, pa je romalo na zavod.
Ko ponoči zagorijo kresovi, se spomnite časov, ko ste bili ponosni na svoje delo. Če bo kateri od politikov in sindikalistov končal na grmadi, pa ne bo škode.
Naprej zastave slave! klapEND
