Skupno število ogledov strani

sreda, 28. februar 2018

Hard night


Vreme ne laže. Nazadnje me je tako zeblo davnega leta 1990 v Bitoli. Ponoči sem dve uri stal na požarni straži pri -29 stopinj C. Če bi takrat hotel kdo vstopiti v vojašnico mimo mene, bi me samo odrinil, pa bi jaz padel po tleh. Nase sem takrat navlekel vse, kar se je dalo. Namazan z mastjo proti zmrzovanju sem smrdel kot mrtva riba. Še danes me strese, ko se spomnim tiste noči. Nekaj sotrpinov iz služenja vojaškega roka v Bitoli sem zadnje leto našel na Facebooku. Res neverjetno, kam vse je »odneslo« fante takratne generacije JLA. Od Las Vegasa, Geneve, Avstralije, Osla, Istanbula pa vse do Južne Afrike. Približno se spomnim, kaj so fantje takrat sanjali. Z mano vred seveda. Nihče takrat v sanjah ni pričakoval, da bo Jugoslavija razpadla in da se bodo razblinile vse sanje povezane s skupno državo. Zanimivo, da prav nihče iz moje generacije ni sodeloval v vojnah 1991-1995 (1999) na tleh bivše Juge. Razen mene! Vsem sicer ne verjamem, da so prespali ta štiri krvava leta, sem pa vesel, da so še vsi živi. Generalu Marijanu Kranjcu sem se hotel maščevati in sem zbral izjave in fotografije moje generacije iz Bitole. Pred leti je general v zvezi z mano in blogom grdo lagal. Ko sem mu hotel poslati kaj sem zbral in s čim ga bom ponižal in predstavil kot lažnivca, pa slaba novica. General ni več med živimi.

Kam so me odnesli spomini zaradi mraza? Za obujanje tovrstnih spominov si bom še vzel čas, ampak to ne bo danes. Ponoči sem se ukvarjal z NBA 2K ligo. Letos bo premierna sezona. Aktualnih lig je sicer kar nekaj, ta pa bo krona vsega. Igrati 2K ligo za eno izmed NBA ekip, to so moje sanje. Zaenkrat sem na dobri poti. Z uspehom pride tudi bogata finančna nagrada. In to je moj cilj. Zadnjega pol leta sem »uničil« štiri brezžične dualschok4 krmilnike (LoL) in preštudiral vse možne nastavitve in poteze. #hardwork

Danes ponoči s(m)o po vsem svetu igralci nestrpno pričakovali mail, ki ti je sporočil, da si izbran med 250 najboljših igralcev na svetu in boš uvrščen na NBA draft, ki bo meseca Aprila. O tem, ko bo čas. Ponoči me je presenetilo nekaj drugega. Name se je obrnila tista američanka, ki so jo domoljubci privlekli v Ljubljano zaradi Novića. Do dvorane sicer ni prišla, ker so se vanjo prej nabili najbolj usekani verniki sekte SDS. Je pa zato na dolgo in široko grozila in ropotala v kamero televizije sektašev s posebnimi potrebami. Neka »borka« za človekove pravice naj bi bila. Najbrž borka tipa »BF«! Nočem imeti opravka s tako osebo, kot je omenjena Klingova. Niti v sanjah, čeprav gre najbrž zaradi obsodb zaradi bloga in pisanja.  

Pri zadevi, ki jo ne želim več pogrevati, me zelo moti »zloraba« novinarskega poklica. Večino desnih novinarjev je »očaral« Janša. »Očaral« do te mere, da so postali njegovi verniki. Od tu naprej so njihovi prispevki sramota novinarskemu cehu. V zadevi, ki jo poznate, pa je nekaj novinarjev postalo prav to. Verniki zgodbe BF.



Leto 1997. Zgodbo sem takrat z imeni povedal fantu, ki me je pripeljal k znani desni odvetnici Luciji Š. Tam sva bila, ker je nekoga ugrabil in po mestu prevažal v prtljažniku zaradi dolga. Jaz pa sem hotel nasvet, kaj naj naredim, ker sem bil tisto noč tam v Mostah. Hriberniku nisem hotel povedati, ker je zastopal večino vpletenih z Njavrom na čelu. Pri Luciji pa tudi nisem imel občutka, da ji lahko zaupam. In sem bil tiho. Pisalo se je leto 1997, da ne bo napačnih pojmovanj. Temu fantu sem povedal imena. Njegovega imena od mene ne boste izvedeli. Lucija je bila njegova odvetnica, če bo kriminaliste spet zanimala puška in podvigi iz leta 97. Ko sva se kasneje sprla, je imena in zgodbo zlorabil.

Kogar spomin še ni zapustil, se bo spomnil poročanja POP TV in nacionalke. Bilo je proti koncu leta 1997. Specialna enota policije je aretirala mene, Oražma, Praznika, Cvajdika, Pojeta in ostale. Pojeta so spektakularno aretirali sredi Ribnice. Drago Kos je za POP TV povedal, da Marko Poje že ve, zakaj je končal v lisicah na pokrovu avtomobila. Verjeli ali ne, takrat je bila v enem jutru aretirana vsa ekipa, ki je bila usodne noči za Blaža F.  v Mostah.

Fant, ki sem ga prej omenil, je izvedel eno neposrečeno akcijo za katero je najel »Šumare«. Ne bom spet razlagal, kdo so »Šumari«, kdor ve, ta ve. Potomci prvotnih »Šumarov« so ubili Zorico Škrbić. V Murski Soboti so nekoga vrgli iz drugega nadstropja. Šlo je za izterjavo. Fanta so ujeli, za sostorilce si je izmislil imena, ki sem mu jih povedal v zvezi z BF takrat. Policija mu je verjela in nas vse skupaj aretirala. V MS so nas kasneje po prepoznavi izpustili. Panika je bila popolna. Vsi smo verjeli, da smo aretirani zaradi tiste noči v Mostah.

Puško, ki sem jo tolikokrat omenil, je ta fant prodal »Šumarom«. S to puško je bil ubit tudi kamnosek Luskovec. Preden jo je odnesel, je imela zanimivo zgodovino in še danes so žive priče, ki so jo hranile za Njavra, kasneje zame in še kasneje za tega fanta. Policija pa je vseskozi trdila, da je zasegla vseh 13 pušk. Do lani, ko je aktualni v.d.  Velički za A kanal povedal, da še vedno iščejo puško!?

Leta 1997 se je zgodilo še nekaj stvari, ki so bile potem registrirane s strani kriminalistične policije ali medijev, pa jih nihče ne poveže v celoto. Upal sem, da bo to storila BF. Pa nič. Za vse namige in nasvete je gluha. Okupirana s samopodobo in svojo zgodbo, ki mora trajati. Jaz proti svojim bivšim sodelavcem ne bom nikoli pričal. Ne morem pa zagovarjati umora. Zato sem dal BF kup namigov, kje bo našla dokaze. Ona pa nič? Podporniki, zgodbe je konec. Primite se za denarnice.

Aktualno v državi! Pred vrati je zakon, ki bo legaliziral trenutno stanje. Privatne združbe se bodo lahko po novem oborožile. Kaj to pomeni, vam je najbrž jasno. Člani skupin in društev, ki podpirajo varno državo, bodo lahko imeli orožje. Zakon je spesnjen, da bodo legalizirali oboroženo krilo stranke SDS, ki deluje v okviru društva VSO in društva Moris. Na območju Kočevske Reke ima stranka SDS pod orožjem ta trenutek približno 180 vernikov tipa Boštjan Voje. Ko bo zakon sprejet, bo Janša svojo vojsko postavil na ogled pred stavbo na Trstenjakovi. Če bo zakon sprejet, bo naslednje volitve Janša dobil z orožjem. Mokre sanje iz leta 1994 bodo postale resnična mora.

Šurc, Brajer, vidva sta novinarja. Nikoli si ne bi mislil, da bosta vernika neke zgodbe. Kje je druga stran te zgodbe? Tiste, ki jo BF skriva!

Lep dan. end
SI56 0310 0100 1155 142      hvala!



ponedeljek, 26. februar 2018

Further V



Februar ima tokrat samo 28 dni. Še dobro, ker zimo in mraz slabo prenašam. Kar se mesečnih obveznosti tiče, pa ne bi imel nič proti, če bi se mesec raztegnil za kakšnih 14 dni. Mesec Marec bo prinesel spremembe na strani, ki je pred vami. Prison blog sem že pred leti spremenil v stran za »jebanje« desnih junakov našega časa. Zadnje leto se je s Prison blogom ukvarjala predvsem odvetnica prepoznavnega avtodomarja Vinka. Podjetje, kjer imam najeto gostovanje domene mi je poslalo seznam objav, ki naj bi bili žaljivi do tovariša Vinka. Naj jih umaknem ali pa jih bodo oni. Najprej sem hotel zamenjati ponudnika spletnega gostovanja. V zadnjih osmih letih bi bilo to četrtič. Ne da se mi več, res ne. Zaradi mene lahko zradirate kompleten Prison blog, če bo zaradi tega kdo lažje spal.

Prison bo od zdaj resna stran, ki bo obravnavala aktualne zapornike, pravosodne policiste in akterje razvpitih primerov (Nović, Cakić, Bavčar, Šrot, Furjan …)! Dejan Milić se bo upokojil, ali pa bo pobegnil. Kar vam je ljubše, tako zaključite preteklost. Prison bo neusmiljen, tokrat brez fikcije.

Mikstone watching you (VIP). Gre za plačljivo stran, ki jo že poznate. Od Marca naprej bodo na tej strani samo osebne teme, ki jih ne delim s širšo javnostjo. Na tej strani bom kdaj tekst podprl s »prilogami«, ki jih sicer javno ne smem objaviti. Enostavno zato, ker bi se spet znašel v kazenskem postopku.

Report. Na tej vsem dostopni strani bom pisal o aktualnih dogodkih in ljudeh, ki se bodo ujeli v moj radar. Tole z radarjem ni moja domislica. Odvetnik je na eno od obravnav sodnici rekel, da ne zasledujem nikogar posebej. Da pišem, kar se ujame v moj radar. Jaz pa v smeh. Radar? Kot večina vas spremljam aktualna dogajanja doma in po svetu. Če gre za tematiko, dogodke ali osebe, ki jih poznam iz preteklosti, potem imam o čem pisati. Pozitivnih zgodb ne bom omenjal, ker vas ne zanimajo. Če pa bi že koga pohvalil, bi mu najbrž povzročil težave v življenju. Vse kar bo objavljeno na Reportu, bo hkrati objavljeno na klasiki mikstone1.blogspot.com. Gre za Googlov bloger, kjer se je vse skupaj začelo. Bloger mi je nekakšna garancija, da me podgane ne morejo utišati. V preteklosti so tožili vse, kjer sem imel najeto gostovanje. In povsod so bile težave. Google pa se ne odziva na elektronske grožnje iz pisarn Stušek, Marčič in drugih. Za domeno .si vsak mesec plačujem gostovanje. Ko enkrat ne bom plačal , bodo blog ugasnili. Na Googlu pa je free in safe. Zato bo tam blog ostal forever.   

Zadnje leto se je zgodilo nekaj »prelomnih« stvari v mojem življenju. Stvari, ki me bodo definirale v bodoče. O tem na VIP strani. Da ne zavrnem še koga in potem vračam denar, naj bo jasno;

VIP stran ni za vsakogar. Sem jo že pred dvema letoma začel selekcionirati. Desna podgana ne more plačat in dobit dostop do teh vsebin. Očitne, skrite in sumljive zavrnem. In vsi, ki sem jih zavrnil so v 24 urah dobili plačilo nazaj. Ker bodo teksti v bodoče bolj osebne narave (stvari o katerih do zdaj nisem pisal), nimajo desne podgane in naključni firbci kaj iskati zraven.

Lani jeseni sem postavil dodatno stran za športne navdušence. Komentar tedenskega dogajanja, poudarek na nogometu. Ko sem dobil stran tako rekoč na ključ, pa me je na cedilu pustil nogometni »znalac« Borovnica. Idejo je uresničil z nekom drugim. Če jo je res, nisem nikoli preverjal. Imel sem tudi namen postaviti portal podoben aktualnemu, samo z več avtorji. Pa na koncu nisem našel pravih članov z IQ , jajci in jasnimi mislimi. Bi, ne bi, bom še videl..! Nič od nič na koncu. Če hočeš kaj premaknit, moraš to storiti sam.


Za danes bo to vse. end
the future is now
      

četrtek, 22. februar 2018

Glas upokojenca( v nebo vpijoče);


Da, res je. Nam upokojencem nihče ne daje neke miloščine, to kar ima danes ta država in nove generacije, smo ustvarili samo mi in nihče drug! A tega vam pokvarjeni politiki in njihovi plačani pisuni ne bodo povedali, kaj šele priznali!

Saj še danes skoraj vsi bivate v stanovanjih in hišah, ki so bile zgrajene v času socializma z našim delom, našim odrekanjem od plač za stanovanjske sklade.
Imeli smo tudi pokojninski sklad, ki je bil poln denarja, dovolj za naše pokojnine, pa ga je Peterletova ali 
DEMOSOVA vlada združila z državnim budgetom, da je lahko spravila v predčasne upokojitve miličnike UNZ, oficirje in druge, ki so jim bili nevarni. Takrat se je govorilo tudi o več nepremičninah in stanovanjih, ki naj bi jih s tem denarjem kupili v sosednji Avstriji – za vsak slučaj, če bi morali bežati.

Nato nas je Peterletova vlada s spremembo datuma obračuna inflacije ogoljufala pri izračunu penzij za inflacijo enega leta.

Drugi rop pa je opravila Ropova vlada, ki je v izračun osnove pokojnin skrila posebni količnik, ki osnovo za pokojnine vsako leto zmanjšuje za 1,4 procente … in še bi lahko našteval.

IN NIKAR NE GOVORITE, DA DANES DELATE ZA NAŠE POKOJNINE, KER ČE MI IN ŽE NAŠI STARŠI NE BI ZGRADILI TOVARN, PODJETIJ, ŠOL, BOLNIC... KJE BI VI DELALI!
In še veliko bolje bi živeli, če ne bi dovolili lopovom in kolaborantom, da pokradejo ali razdelijo gozdove, največje in najboljše tovarne, podjetja itd.

Ne gre torej samo za solidarnost med generacijami, ampak tudi za pošten in zaslužen odnos do starejših.
Pa ne pozabite: Tega, od česar živite, vam niso dali tako imenovani demosovci ali kvazi osamosvojitelji, ampak tisti, ki so zgradili to domovino, jo dvignili iz zaostalosti in ruševin.”

to je to

miloš ivančič

ponedeljek, 19. februar 2018

Further


Vsak ponedeljek se sprašujem isto. Do kdaj še? Ne vem, raje ne razmišljam o tem. Začetek tretjega meseca bo prinesel korenite spremembe. Kako in kaj, boste izvedeli pravočasno. Jutri se bo končalo maltretiranje sodišča v zvezi z »Igro«. Sodba bi morala biti že izrečena, pa se je sodnica »ustrašila«, da bo televizija objavila posnetek pogovora, ki bi njo in njeno sodbo osmešil. Gre za eno »bolno« vzporedno zgodbo, na katero nimam vpliva. O njej in vlogi tipov, ki jih plačuje nacionalna televizija, ko bo sodba izrečena. Druga velika nadloga Dušan Mikuš se mi je sam snel z vratu, ko je s Stuškovo kandidatko Sabino Lončarič zamudil na narok in je sodnica Polona Herman postopek ustavila. Ostal je postopek na Ustavnem sodišču. Ostalo pa kot sem že dejal, ne bom javno komentiral. Po jutrišnji sodbi za Igro, se bom končno lahko posvetil bolj pomembnim stvarem.

Tisto zgodbo iz zaprašenih beograjskih arhivov bom naslednjič objavil do konca. Očitno gre res za resnično zgodbo, saj me je eden od zdavnaj upokojenih skakalcev poklical in mi zaupal podrobnosti, ki jih v poročilih ni. Da ne bo nepotrebne panike, zgodba nikogar ne kompromitira. Če koga že, je pa itak na zasluženem večnem počitku. Stane Dolanc npr., ki je »urgiral« iz ozadja, kot je danes moderno označevati osebe z močjo in vplivom brez formalne funkcije. Da ne razkrivam vnaprej, kmalu!



No ja, pozabil sem na tožbo zaradi filma V imenu resnice. To bo na sporedu drugo leto, zato o tej temi, ko pride čas. Na koncu boste vsi skupaj »presenečeni«. Glede na maile, ki jih prejemam v zvezi s to tematiko, vam je večini jasno zakaj gre. Da ne bo nesporazumov, vojak je bil ubit. Ubil ga je tip, ki sem ga imenoval in mu kruh danes reže slovenska policija. Vse ostalo okoli tega primera pa je »big time« polomija iz vseh strani. Smrt vojaka je bila zlorabljena za zavajanja, nakladanja, iskanje medijske prepoznavnosti in slave. Vrečk za bruhanje nimam, jebi ga. Mi je pa slabo. Kaj boste s peticijo? Zahteva za spoštovanje pravne države? Še bolj mi je slabo! Prav zaradi spoštovanja te kvazi »pravne države« je morilec na prostosti, svojci žrtve pa »ovce«. V primeru, ki ga omenjam, so izvedli vse korake, ki jih narekuje zakon oz. vaša pravna država. Rezultat pa poznate.

Nekaj je narobe z vašo pravno državo, če se je morilec izmuznil po črkah zakona! Sklicevanje na pravno državo je sviranje kurcu. Zahteva po linču vpletenih bi bila bolj na mestu. Ampak to je samo moje osamljeno mnenje, da se razumemo.


Pridite, ko bo šlo »zares«. Če ne zaradi drugega, zaradi fotografij sestre umorjenega na Facebooku. Ker v bistvu za to gre (nekaterim). Pa sem bil zelo mil, ja!? klapEND


sreda, 14. februar 2018

PLANICA dark side


Pred novim letom sem iz Beograda dobil zajetno škatlo dokumentacije. Gre za stare spise zvezne Udbe. Površno sem pregledal, kar mi je prinesel upokojenec iz Srbije, a mi ni noben fascikel vzbudil zanimanja. Upal sem, da bom našel kakšno packarijo o tistih, ki jih danes ne prebavljam. Znanca iz Srbije, ki je imel dostop do zveznega arhiva, sem prosil za karkoli v zvezi s Slovenijo v 80-ih. Da je imel dostop do arhiva preden se je upokojil, ni preverjen podatek. V resnici ne vem od kje izvira to gradivo. Zadnji mesec me je minilo pisanje. Zakaj, vam ne bom razlagal. Tisti nejeverni pa boste itak jutri slišali, na koliko je ocenjeno provokativno pisanje o slabih ljudeh. Cca 3 leta so v igri za Igro.

Ker mi ni do pisanja, nabijam NBA 2K. In v tem sem celo zelo uspešen. Pa ni to tema, internetni basket! Je pa povezana s športom, če je seveda resnična. Da ne zaidem. Spet sem šel pregledovat fascikle in našel sem poročilo, ki se bere kot napet politični triler. Poročilo je podpisal načelnik slovenske Udbe, naslovljeno je na več naslovov. Od vrha partije do predsedstva Jugoslavije. Kraj dogodka je bila Planica sredi osemdesetih.

Vzhajajoča zvezda skakalnega športa J. W. iz DDR je navezal stik s članom jugoslovanske reprezentance. Prosil ga je za pomoč pri prebegu iz reprezentance DRR na tekmi svetovnega pokala v Planici. Za namero J.W. je izvedela tajna služba Stasi in v Planico poslala po oceni operativcev SDV približno 200 agentov, ki so se pomešali med navijače in strokovne službe na terenu.

J.W. je svojo namero uresničil. Po poizkusni seriji se je izmuznil varnostnikom v reprezentanci, član jugoslovanske reprezentance pa ga je skril v bivalnik serviserja jugoslovanskih smuči. V Planici je nastal preplah. Politični škandal mednarodnih razsežnosti je bil neizogiben, piše načelnik slovenske Udbe šefu v Beograd. Jugoslovanski reprezentant je o dogajanju obvestil pomočnika glavnega trenerja in pomočnik glavnega trenerja je postal osrednja figura »škandala«.

Člani DDR reprezentance (vsi agenti Stasija), so od naših zahtevali izročitev J. W. O dogajanju v dolini pod Poncami je bil obveščen vrh države, obveščen je bil takratni predsednik DDR, iz Beograda je prišla depeša, da naši takoj izročijo J.W. . Temu je se uprl pomočnik glavnega trenerja, ker naj bi dal mlademu Nemcu besedo, da ga bo skril.

Pomočnika je na kraju aretirala republiška SDV ob asistenci milice. Reprezentančni skakalec je podporo za J.W. iskal med ostalimi reprezentanti. Bližal se je začetek prve serije, drama z J. W. pa se je zapletala.

Iz Beograda je prišla nova depeša.




O.P. Bom nadaljeval prihodnjič, ker še nisem vsega prebral. Imen ne bom omenjal, da me kdo ne bo tožil. So pa vpleteni v ta dogodek zelo znani obrazi iz sveta skakalnega športa in takratne politike. In nihče v tej zgodbi ni negativen lik. Vsaj iz strani »naših# ne.

torek, 13. februar 2018

Miki piše kuči - propalo


Zgodnje jutro je obetalo nevihto na sodišču. Čeprav se sodnih narokov ne izogibam, je sodnica zame odredila prisilno privedbo. Razlog je bila objava teksta »Miki, piši kuči propalo«! Mag. Dušan Mikuš iz bazena SDS je tožbo vložil leta 2012. Čez mesec dni bi zadeva zastarala. Da se ne bi to zgodilo, je sodnica nadme poslala policijo.

Iz policije so me klicali, ker ne poznajo mojega trenutnega prebivališča. Da je odrejena privedba in če sam pridem na PP. V izogib nepotrebnim komplikacijam sem danes zjutraj javil na policiji. Zaradi gneče sta me policista na sodišče pripeljala pet minut čez deveto. Pred rentgenom vrsta. V vrsti pa Dušan Mikuš in kandidatka za odvetnico iz pisarne Stušek. Mikuš me je zaničljivo pogledal in dregnil odvetnico, češ, pripeljali so barabo. Pregled sta že opravila, potem pa nista šla do dvorane ampak sta opazovala mene in policista, ko smo stali v vrsti za pregled. Po pregledu sta Mikuš in Stuškova kandidatka še vedno stala v pritličju in čakala name? Približno deset minut čez deveto smo skupaj prišli v prvo nadstropje pred sodno dvorano.

Pred dvorano pa nikogar. Niti mojega odvetnika. Mikuš in njegova neizkušena pooblaščenka sta še kar stala pred vrati. Potem je vrata odprl eden od policistov, ki me je moral predati sodišču. V dvorani pa so že začeli. Pravzaprav končali. Sedel sem na zatožno klop in čakal začetek še enega sranja. Sodnica pa; »Postopek je končan, niste pristopili, sem že sprejela sklep, da se postopek ustavi«. Nisem verjel, kar sem slišal, res ne. Kandidatka za odvetnico je prebledela in začela razlagati, da je na vratih gneča. Mikuš je v trenutku postal rdeč kot paradižnik. Ne morete tako sodnica, pri vratih je vrsta, se je pridušal magister prostozidar.

Sklep sem sprejela, postopek je končan, je zaključila sodnica Polona Herman.

Vstal sem iz zatožne klopi, Mikušu sem zabrusil; Miki, piši kuči propalo, nato sem zapustil sodno dvorano. Ob 9.20 sem si v lokalu Kamera naročil kavo. Zadeva Mikuš končana. Vsaj ena.

Ne gre pa mi v glavo nekaj? Mikuš je tožbo vložil leta 2012. Leta 2013 je vložil še eno. Sodišče je obe tožbi združilo v en postopek. Šest let je Mikuš koval načrt za maščevanje, šest let je hodil k Stušku in težil s postopkom. Da ne bom slučajno izostal, me je pripeljala policija. Potem pa pride dan D. Stušek na sodišče pošlje kandidatko za odvetnico, ki naredi začetniško napako. Zamudi na narok, ker misli, da se brez mene narok ne bo začel. In vsega je bilo konec.

Odlična reklama za odvetniško pisarno Stušek. Kandidatka pa bo še dolgo samo kandidatka za odvetnico. Kaj bi vi storili s svojim odvetnikom, če bi vam zajebal kazensko tožbo, ker je postaval na hodniku, namesto da bi šel v dvorano? Vi pa ste na ta dan čakali šest let? 

samo tolk je manjkalo, pa bi ga imel.




Miki, piši kuči propalo. end