Skupno število ogledov strani

sreda, 27. maj 2015

JANŠEVA PARALELNA DRŽAVA


DVE PROSLAVI DNEVA SLOVENSKE VOJSKE

Priznam, da postajam resno zaskrbljen.

Pravzaprav ta teden nisem nameraval pisati bloga. Toda tekoča dogajanja v slovenski družbi so mi spet dvignila temperaturo do ravni, ko ne morem enostavno obrniti glave proč in se delati, da ne vidim, da ne mislim, da mi ni treba povedati. Preprosto moram.

Pokrovko mi je dvignila včerajšnja oddaja na TV, ki je slavila »Janševe strukture«: zgodovinske in aktualne, ki so (še) malo zakrite.

Kot sociolog sem večino časa znotraj strokovnega področja zbiral, primerjal in poskušal razumeti podatke, ki bi mi omogočili oceniti razvojne trende družbe. Pravzaprav me niso posebej zanimala splošno poznana in priznana dejstva, ki jih poznamo vsi. Mnogo bolj so me privlačile tiste redke, komaj opazne in pogosto prezrte informacije, ki so šele v medsebojni povezavi in v pravem kontekstu omogočale razumevanje določenih pojavov pod površjem splošnega družbenega dogajanja.

Ena takih informacij je najnovejši podatek, da smo spet imeli dvojno proslavo Dneva slovenske vojske: uradno, potisnjeno na obrobje, na rakičanskem letališču in Janševo, pompozno na Trgu Republike. Predsednik države se je udeležil obeh in s tem dal proslavi na Trgu Republike uraden značaj.

G. Šoltes kot znan previdnež se ni udeležil nobene, »ker ne mara, da se politika vmešava v vojsko«. Od kdaj je proslava vmešavanje v vojsko? Samo takrat, kadar imamo dve paralelni proslavi in je odločitev, katere se kdo udeleži, POLITIČNA odločitev. Tudi odločitev g. Pahorja, da se udeleži obeh, je torej politična odločitev. Z njo nam je povedal marsikaj.
GRADITEV PARALELNIH STRUKTUR DRŽAVE

Kaj je pravzaprav proslavljal g. Janša in njegova druščina? Nastanek »manevrske strukture narodne zaščite«, ki je za g. Janšo pravi začetek slovenske vojske. Zame je pravi začetek Slovenske vojske nastajanje partizanskih odredov pod vodstvom Franca Rozmana Staneta, katerega smrt je še vedno zavita v tančice skrivnosti. Je bil za takratno jugoslovansko prizorišče preveč »nacionalen«?
 Ni pa skrivnost, kdo in zakaj je izbrisal njegovo ime z vojašnice v Ljubljani in s tem jasno pokazal svoje prepričanje, da pred nastopom g. Janše Slovenci nismo imeli nobene vojaške zgodovine. Ta se je za g. Janšo očitno začela z organiziranjem »manevrske strukture«.

Toda to spoznanje in ta pomislek moramo spraviti v kontekst ostalega dogajanja. Kaj se ni pred časom dogajala podobna slovesnost, ki ji je dal g. Janša s svojim obiskom in nastopom poseben pomen in težo? Takratna »proslava« je kar vsiljevala misel, da imamo mogoče v sedanjem času v slovenski družbi že organizirano prikrito paralelno (pol)vojaško »strukturo«, ki ji ne poveljuje štab Slovenske vojske.

Če na to misel navežemo ostalo dogajanje, kot je organiziran pritisk »vztrajnikov« na sodni sistem in zlasti Ustavno sodišče, nespoštovanje uradnih institucij države, graditev kulta Janševe osebnosti, njegovo postavljaško obnašanje, kot da zanj zakoni te družbe ne veljajo, itd., potem dobimo sliko, ki moreče spominja na dogajanje v Nemčiji in Italiji sredi tridesetih let prejšnjega stoletja. Na obdobje, ko sta se tam rojevala fašizem in nacizem.SE ROJEVA SLOVENSKI FAŠIZEM?
Slovenski fašist Janez Janša


Verjetno niste pozabili (o tem sem takrat pisal tudi v blogu), kako je g. Primc pred letom osorej grozil Ljubljani, da ima njegova »butara« preko 60.000 članov. Približno toliko jih je imela italijanska fašistična stranka (ob 40 mio prebivalcih Italije!), ko je organizirala svoj zlovešči »pohod na Rim«. Seveda ni slučaj, da je bil simbol italijanskega fašističnega gibanja prav »butara«, od katere je fašizem celo dobil ime (fascio = butara).

Nekateri smo verjeli, da je uporaba fašističnih in nacističnih simbolov v javnosti in v politične namene prepovedana in da se preganja po zakonu. Ste kdaj slišali, da bi slovenski tožilci sprožili postopek proti g. Primcu? Tudi jaz ne! Očitno so (še rahlo ilegalne) »manevrske strukture« premočne, da bi Pahorjeva država preganjala g. Primca za njegovo povzdigovanje fašizma. Nasprotno, danes je g. Primc spoštovan gospod, ki »mu gre predvsem za otroke« in so mu v tem smislu odprti vsi slovenski mediji.

Ste kdaj slišali za povezanost slovenskih neonacističnih celic s stranko SDS? Seveda ste: javni tožilec je sprožil postopek proti novinarki, ki je te »tajne podatke« objavila. Zdaj je postopek sicer »ustavljen«, kar pa še ne pomeni, da je novinarka »nedolžna«. Le obsojena ni bila. Spet se je pokazala moč »manevrskih struktur«.

Verjetno niste pozabili, kdo je bil idejni oče »izbrisanih«, kar nas je osramotilo v očeh sodobnih družb in povzročilo zgražanje evropskih institucij, ki zdaj zahtevajo od nas (drag) »popravni izpit«.

Verjetno vidite, v kakšno druščino najbolj nazadnjaških držav in družb nas potiskajo zahteve tistih, ki »jim gre za otroke«, da se prepreči novela o istospolnih porokah. Teh zahtev v sodobni Evropi ni mogoče razumeti drugače, kot da so relikt starega fašizma – ali porajanje novega.NOV IZZIV ZA MANEVRSKE STRUKTURE

Toda stvari se bodo še zaostrovale. Priče smo umiranju »nacionalnih« evropskih držav, ki ne morejo preprečiti pritiska afriških in bližnjevzhodnih beguncev. V naslednjem desetletju moramo računati na več (deset) milijonov beguncev iz vojn in razmer, ki smo jih razviti, zlasti ZDA, v svojem pohlepnem lovu za dobičkom (»globalizacija kapitalističnega načina proizvodnje in družbene organizacije«) v glavnem sami ustvarili. Davek na »privatizacijo«, ki jo nekateri pri nas tako opevajo.

Povezava je namreč linearna in neusmiljena: Kapital načrtno pavperizira (siromaši) tiste, ki živijo od dela. Da bi krepil družbene pozicije in oblast bogatih, zahteva zmanjševanje proračunskega financiranja (zdravstva, šolstva, znanosti, kulture itd., kar pogosto skriva za parolami o nujnem varčevanju) in absolutno privatizacijo vsega. (Ob omembi te privatizacije ena od napovedovalk na POP TV skoraj redno doživi psihološki orgazem). Privatizacija sprosti profitni gon in ta »nujnost globalizacije«. V njej razpadajo stare države, umetno sprožene destabilizacije in »revolucije« povzročijo (načrtovane) državljanske vojne in (nenačrtovane) valove beguncev.

Ta trenutek načrtuje beg v Evropo nekaj milijonov Afričanov, Arabcev, Perzijcev, Pakistancev, Afganistancev itd., itd. Za njimi so desetine milijonov tistih, ki jih bodo v to prisilile razmere v naslednjih letih, ko bo globalizacija uničila njihove stare družbene strukture in države.

Koliko od teh nekaj milijonov beguncev bo »po kvoti« morala sprejeti Slovenija? Nedvomno nekaj deset, morda celo sto tisoč. Kdor trdi drugače, se spreneveda. Kapitalizem ne ustvarja samo bogastva, predvsem ustvarja tudi revščino in bedo. Na enega bogataša ustvari sto revežev, tako ali drugače odvisnih od njega.

Kako bo reagiral g. Janša, ki se s svojimi ilegalnimi manevrskimi strukturami pripravlja na prevzem oblasti? Mar še vedno verjame, da lahko zmaga na legitimnih volitvah? Ali pa te strukture pripravlja za plan B? Ga bo poskušal uresničiti prej, kot nas preplavi val beguncev, ali pa bo prav grožnjo tega vala izkoristil za svoj »pohod na Ljubljano«?

Toda, tudi, če bi mu to uspelo, grožnja s priseljevanjem beguncev ostaja. Kaj bo storil glede na svojo izpričano ksenofobijo in neoromantični nacionalizem? Kako bo reagirala njegova politična botra, RKC? Bo g. Janša organiziral referendum o izstopu Slovenije iz EU ali bo vpeljal, namesto izbrisanih, novo kategorijo »apatridov«? Se bo povezal z najbolj ekstremnimi desnimi strankami stare Evrope, ki jim ta grozeči naval beguncev daje nov zagon? Ali se bo odločil za metode, ki jih danes uporabljata Tajska in Indonezija: beguncem na ladjah dajo za tri dni hrane in vode in njihova plovila odvlečejo v mednarodne vode?PISMO PREDSEDNIKOM

Te dni bom verjetno predsednikom RS, DZ in US napisal pismo in priznal, da sem čedalje bolj zaskrbljen. Da čutim v slovenski družbi razraščanje rakaste tvorbe, imenovane »neofašizem«. Da že čutim nastajanje in prisotnost slovenski državi paralelnih »manevrskih struktur«, ki mi vzbujajo strah zaradi opisanih zgodovinskih paralel.

In jih pobaral, ali lahko kot normalen slovenski državljan verjamem, da bo država sposobna preprečiti tem »strukturam« načrtovan (nasilen?) prevzem oblasti in kapitalsko fašizacijo družbe.

Navsezadnje gre v tem primeru za zločin proti državi in mogoče je zadnji čas, da ga ustavimo.

Emil Milan Pintar
  

sreda, 20. maj 2015

Deda ne gre nikamor!

30K

Marsikaj se dogaja, pa ne pišem o neumnostih. Kaj je zjebalo  Vinka in njegovega dedka? Pa ne Vasleta, še manj Gorenaka. Vinko je car. Tako si pravi. Da bo zbral težke face in naredil nekaj velikega. Pa je zraven povabil še mene. Okoli je pošiljal prošnje za denar, povsod z mojim imenom med ekipo. Da je jamral za denar, takrat ni igralo neke vloge. Kdo pa danes ne jamra? Pa mine nekaj časa in car Vinko sporoči, da odpadem. Se pravi, ne rabi me, kljub vsem velikim besedam, vabilu na morje in slavi naproti. Veš kaj, mi je kratko izstrelil. Car vseh carjev, The Bosna Đuro Hollywood te ne mara. Odjebi, ker bosancu Đuru ni bilo všeč, kar si  o njem nekoč pisal. Zate ni prostora, slave in kruha, jasno? Jasno!

Ampak, ampak veš, denar pa vseeno lahko zrihtaš. Se govori, da te strici podpirajo!

"A bejž no bejž, strici praviš? Tapravi strici, Zemljarič, Kučan in tovarišija"? Iz tvojih ust v božja ušesa, bi dodal ustavno nedolžni!

Hmm? Prav, strice bi pa denar, mene pa kurc gleda! Pa ni blema bolnik žlehtni, pljuni račun, od Udbe do Erjavčeve čakajo le nate. Šifra Traktorist, ha ha. Pa hvala za rože. …«šta piše neke svinjarije o meni« #bosna


Sorry, ne štekam. V čem je fora, res ne štekam. Dobra mujo, dobra. Ta Vinko se piše Anžlovar, s tisto navlako zraven. #NaPičko

p.s. Ej Vsi; no more HAPPY

ponedeljek, 18. maj 2015

Janša in Grupa TNT


Spet ponedeljek. In glej ga zlomka, spet iste viže. Kaj se sploh dogaja s to nesrečno državo? Nabijanje o samostojnosti in pripenjanje zaslug za tole bedo bi nam lahko prihranili. 70 let po koncu druge svetovne vojne nam politika »odpira« oči. Zdaj pravijo, da švabi niso bili okupatorji. Pravijo, da so nas prišli osvobodit strašnega komunizma. Pa se jim ni izšlo. Zataknilo se je v zibelki komunizma, Sovjetski zvezi. Od Stalingrada do Berlina je bil potem samo še pljunek. Danes je svet drugačen. Vsaj tako nam lažejo. Kaj pa je drugače? Je zemlja postala ploščata mogoče? Če bi slednje zapisal Janez Janša, potem kar šalo na stran. Ker v tem primeru bi Ustavno sodišče temeljito pretehtalo geometrijske like in jih z odločbo po potrebi spremenilo. Ker, njihov Janez je nezmotljiv. Zmoti se lahko ustava, bog in policaj, nikakor pa ne on.

Ta vikend je za osrednji časopis sosednje Avstrije natresel nekaj »resnic«. Neizpodbitnih seveda. Pravi, da ga je oblast strpala v zapor! Mogoče tista iz leta 1988, današnja prav gotovo ne. Za tiste s kratkim spominom. Janša je v zapor rinil sam. Nihče ga ni nikamor strpal, kot je on strpal lastno državo v drek. Potem je potožil, da ga je oblast želela uničiti. Trdi, da so ga zaprli v isto stavbo in isti oddelek kot pred 25 leti. Celo isto je smrdelo, je pojamral. Za tiste rojene po letu 1990 naj povem, da prejšnji režim Janše ni strpal v tajkunsko letovišče Puščava. Janša je takrat končal v vojaškem priporu na Metelkovi cesti v Ljubljani. Po obsodbi na vojaškem sodišču na Roški cesti pa so ga zaprli na Ig, kjer je bil odprti režim. V veliki meri mu je tja pomagal dr. Keber, ki je zanj spisal izmišljene težave medicinske narave. Janša je bil na Igu bolj malo, saj je lahko hodil na delo v Ljubljano na Parmovo. Službo mu je dal Igor Omerza.

Janša laže kot pes teče, ampak to ni nič novega. Novo bi bilo, če bi enkrat za spremembo govoril resnico. Pretekli dnevi so še enkrat več pokazali pravi obraz Slovenije. Polovica državljanov je anemična na karkoli. Briga jih za volitve, praznike in državo. Od nje so zdavnaj dvignili roke. S tisto drugo polovico naroda je pa takole. Peščica ostarelih, ki vlečejo zamere do bivše države in režima, je našlo svojega boga in glasnika v Janši. On jih ohranja pri življenju, oni pa njega. Gre za kleronacisimbiozo, ki bo končana, ko umre zadnji obupanec. To bo tudi nepreklicni konec črke J na Slovenskem. Razen omenjene peščice opranih, je aktivni del državljanov servisiran na anti-Janša programu. Kaj to pomeni, pa veste. Pomeni, da lahko tudi primerki kot so Borut Pahor, Alenka Bratušek in Miro Cerar postanejo PV, samo da to ne postane črka J. Pomeni pa še nekaj, kar je recept za katastrofo. Pred vsakimi volitvami se lahko najde nova Alenka ali Miro in celo realne možnosti za zmago ima. Res smo daleč prišli.

Pretekle dni je večina proslavljala 70 letnico zmage nad fašizmom, manjšina pa je žalovala. Ta manjšina leto 1945 dojema kot zmago zločinskega komunizma. Do leta 1991 so molčali in lepo živeli kolikor vem. Pardon, približno do leta 2008 so molčali. Potem so Janšo ujeli s spuščenimi hlačami na Finskem in oblast je na volitvah šla pa pa. Janša pa je udaril nazaj z retuširano zgodovino, prirejeno za povprečje intelekta bebcev, ki galamijo pred sodiščem vsako sredo.

Kaj počne aktualna vlada? Razen, da se ukvarja sama s seboj, najbrž nič. Slovenija vlado kot je aktualna najmanj potrebuje. Oni životarijo in se oklepajo svojih položajev. Edini cilj pa je preživeti mandat brez prask in upati na novega. Da bi v tem obdobju kaj postorili za državo, sprejeli kakšno nujno reformo, pa ni nobenih možnosti. Stalnica je napol vojno stanje na relaciji Janša +vrh SDS proti vsem, najraje pravosodju. Sem ter tja sceno začini Pahorjev adut Štefanec s svojo priporočeno pošto. Sledi urgenca iz najdražje odvetniške pisarne v Grosuplju, saj tam vedno dosežejo svoje za svoje. In stran KPK je spet prazna.

Vojska ima ta trenutek veliko težavo. Bi rekel, da je pogubna in še nepremagljiva za vojsko. Sliši na ime poveljnik. In to ne katerikoli. Težava sliši na ime vrhovni poveljnik Slovenske vojske. Pustimo zdaj ob strani dejstvo, da je politika vsem v posmeh za obrambnega ministra imenovala občinsko uradnico iz Velenja, ki jo servisira energetski lobi znane doline. Borut Pahor se sramuje svoje vojske. Raje hodi na zborovanja in postroje paravojaške hunte Janeza Janše. Okoli tega ni bilo nikoli dileme. Ko je čas parad in razkazovanja orožja, gre vsak k svojemu gospodarju. Tako na globalnem parketu Borut ni smel v Moskvo, doma pa ni smel manjkati na nobeni pasji procesiji VSO. Nisem zadovoljen, no doubt, pravi Borči. Tiste grožnje rusom je najbrž zinil pod vtisom Janševe ljubezni do Ukrajine. Kdo bi vedel?


Žan Mahnič. Ta lik v SDS bi si bilo treba izmisliti, če ne bi obstajal. Kot grupa TNT brez Bob Rocka. To ne gre. KlapEND
original tekst je bil objavljen na spletni strani Mikstone bloga