Objave

Ko zmanjka lepih besed

  Včasih me kdo vpraša, zakaj sem na Facebooku nesramen. Zakaj politične objave komentiram z vulgarnostmi, zakaj pošiljam v tri krasne leve, desne in vse vmes. Odgovor je preprost. Ker sem utrujen. Utrujen od tega, da že leta gledam isti cirkus z različnimi klovni. Enkrat imajo rdeče nosove, drugič modre kravate, tretjič se predstavljajo kot novi obrazi. V resnici pa je predstava vedno enaka. Menjajo se samo kostumi. Jezen sem na Goloba. Ne zato, ker bi pričakoval čudeže, ampak zato, ker je prodajal upanje kot televizijski trgovec prodaja čudežno ponev. Obljube so letele po zraku kot konfeti na novoletni zabavi. Danes pa od njih ni ostalo nič. Razen novih obrazov na položajih, novih služb za prave ljudi in novih izgovorov. Po drugi strani gledam vrnitev Janše. Že četrtič. Kot kakšen filmski zlikovec, ki ga na koncu vsakega dela vržejo skozi okno, potem pa se v naslednjem nadaljevanju spet pojavi na vratih. In ob njem množica ljudi, ki so še včeraj prisegali, da z njim nikoli več...

Ukrajina: med junaštvom na fronti, umazanijo v ozadju in evropskim moraliziranjem

Demokracija po slovensko; glasuješ, oni se zmenijo

Štirje dnevi do prepada: Golob za korupcijo, Janša za fašizem – Resni.ca kot edina alternativa

Naj fašistom ne pride četrtič. Janša in RKC nas hočeta žive zakopati v srednjeveški pekel

Nabijanje plašnic 2026 edition: levica laže za napredek, desnica za domovino, narod pa plačuje oboje

Ali ima država v priporu napačnega Roma?