Mikstone

III. poglavje – Pepel zmagovalcev Vlak je drvel skozi deželo, ki je dišala po pomladi. Ljudje so govorili, da je vojne konec. Toda vojna ni vedela, da bi se morala končati. Sedela je na lesenih klopeh med ranjenimi ujetniki, stala je na stopnicah odprtih vagonov s puško čez ramo in gledala skozi umazana okna, kakor bi iskala novo domovanje. Janez je ležal v kotu vagona. Kri na povoju se je že posušila. Leva roka ga ni več ubogala. Vsak sunek koles je stresel rano, da je pred očmi za hip potemnelo. Nekdo poleg njega je tiho molil. Drugi je brez glasu jokal. Tretji je strmel skozi lino, kakor bi hotel še zadnjič videti Slovenijo. Vrata so se odprla. Stražar je stopil v vagon. Bil je suh. Na licu je imel brazgotino, ki je Janez ni poznal. Toda oči ... Človek lahko zamenja obleko. Lahko zamenja puško. Lahko zamenja prisego.Oči ostanejo. »Ivan ...« Beseda je bila komaj slišen izdih. Stražar se je ustavil. Počasi je obrnil glavo. Dolgo je gledal. Pred njim ni ležal domobranec. Pred njim ni l...