Mikstone

Stevanović je očitno postal nova slovenska različica atomske bombe. Leva politična in medijska scena se je zaletela vanj, kot da bo prav on jutri zjutraj ugasnil državo, zaprl parlament in osebno odnesel ključe od Ljubljane. Kopanje po preteklosti je v polnem pogonu. Lopate delajo na tri izmene. Išče se vse. Stare izjave, stari posli, stari znanci, stare zamere. Če bi Stevanović pri petnajstih ukradel čokoladico v Mercatorju, bi verjetno jutri dobili tri komentarje, dve analizi in posebno oddajo. Da bo jasno: Stevanović ni angel. Daleč od tega. Ima dovolj materiala, da ga ni treba olepševati ali prodajati kot političnega svetnika. Ampak vprašanje je simpl: zakaj je nenadoma njegova preteklost pomembnejša od sedanjosti tistih, ki nam danes iz ozadja vodijo državo? Ko gre za aktualne zgodbe o korupciji, klientelizmu, političnih navezah in čudnih poslih, pa nenadoma nastopi čudežna tišina. Lopate izginejo. Kamere ugasnejo. Preiskovalni refleks na Necenzurirano dobi dopust. TV SLO in POP ...