Samouničevanje države (2/3)

Ge. Moniki Weiss, nekoč novinarki Financ, zelo kritični do ravnanj Banke Slovenije (BS), zdaj pa zaposleni v BS, sem hvaležen za njeno nekdanje odlično delo raziskovalne novinarke. V članku Misterij bančne implozije (Finance, 18. 3. 2014) je s sodelavci pokazala, da »so imele NLB, NKBM in Abanka 30. septembra 2013 skupaj 1,21 milijarde evrov pozitivnega kapitala. Decembra izdane odločbe Banke Slovenije pa so navajale, da so te banke imele na isti dan, torej 30. septembra 2013 skupaj 650,3 milijona evrov negativnega kapitala in da niso sposobne poplačati lastnih deponentov. Zakaj nobeni od bančnih uprav ni bilo treba odstopiti in ni odstopil nihče na BS? Koliko so odgovorni revizorji (PwC, Deloitte, KPMG), ki so vsem trem bankam konec leta 2012 dajali mnenja brez pridržkov, čeprav so jih slabo leto kasneje davkoplačevalci morali rešiti s kar 2,8 milijarde evrov?« je upravičeno spraševala. 

Tudi direktor Združenja bank Slovenije, dr. France Arhar, je potrdil, da kapital v teh bankah ni bil nikoli dejansko negativen, temveč »samo virtualno negativen, ni šlo za stečaj« (Večer, 19. 3. 2014). Zahvaljujoč novinarjem ter »žvižgačem« iz BS in omenjenih bank danes vemo, kako so ustvarili virtualno negativen kapital. Slabe terjatve in, kar je še pomembneje, zavarovanja zanje so v povprečju razvrednotili kar za 71 odstotkov – največ doslej v celotni Evropi (Bad Banks in the EU, Bruegel, decembra 2014) in s tem povzročili slovenskim bankam ogromno, neutemeljeno izgubo. Vzemimo za primer delnice Letrike, s katerimi je bil zavarovan kredit Celjske borzne hiše (v stečaju) – razvrednotili so jih na 10,5 evra (ko je njihov borzni tečaj znašal 33 evrov); razliko 22,5 evra na delnico (skupaj 3,6 milijona evrov) so izkazali kot izgubo NKBM. Nepopravljiva izguba je nastala s prenosom na »slabo banko«, ki je delnice Letrike čez pol leta prodala nemškemu Mahleju po 6,4-kratni ceni (67,1 evra za delnico). Tako so ustvarili 9 milijonov evrov (odtujenega) »dobička« oz. izgube za banko in delničarje. Podobno so ravnali z zastavljenimi delnicami Pivovarne Laško in Radenske (46 milijonov evrov dobička za DUTB ter izgube za NKBM in njene lastnike), ACH, Polzele, Elana in Adrie Airways (45 milijonov evrov izgube) itd. Znižali so celo ceno slovenskih državnih obveznic! Tudi pri razkrivanju, kako so bankam udejanjali te izgube, zelo cenim prispevek ga. Monike Weiss. V članku DUTB je 25,5 milijona evrov terjatev od NKBM kupila za nič evrov (Finance, 14. 11. 2014) je s sodelavcem objavila seznam terjatev, prenesenih s 100-odstotnim diskontom! Za »skrbni pregled« so BS in banke plačale dobrih 30 milijonov evrov, skoraj toliko kot Španija s 47 milijoni prebivalcev, kjer je bilo za ta znesek pregledanih 14 bančnih skupin z bilančno vsoto 3.643 milijard evrov, pri nas pa samo osem bank z bilančno vsoto 46 milijard evrov (Mladina, 28. 2. 2014). Če prav razumem odgovor BS na moj članek, je za to ceno v celoti odgovorna BS z zdajšnjim guvernerjem na čelu.

Sedaj pa k očitkom ga. Monike Weiss iz BS (SP, 24. junija). V odgovoru priznava, da so v NLB, NKBM, Abanki in Celjski banki naredili za 2,1 milijarde dodatnih slabitev, kar se ujema z njenimi zgoraj navedenimi 1,21 plus 0,65 milijarde evrov – Celjski banki so odpisali četrt milijarde evrov. Kako so to naredili, je prikazano zgoraj. Bolj verodostojni so bili stresni testi, ki jih je BS naredila in objavila pol leta prej, 10. 5. 2013. V njih je predviden le 1,9- odstotni padec BDP v letu 2013 in 0,5-odstotna rast v letu 2014 (v resnici je bil padec manjši, 1,1 odstotka, rast pa višja, tri odstotke). Predvideni primanjkljaj kapitala za 20 bank in hranilnic po osnovnem scenariju je v letu 2014 znašal samo 228 milijonov evrov. Država je res predolgo odlašala z dokapitalizacijo, kar je eden od predsednikov vlade, Borut Pahor tudi priznal. Zakaj je država preprečevala izdaje novih delnic? Zaradi zahteve po polovičnem deležu države, nestrokovnosti in neznanja odgovornih kadrov! Čeprav so vlade in državni zbor glavni krivec za uničenje slovenskega kapitalskega trga in kapitala državljanov v bankah ter vzajemnih in pokojninskih skladih, pa BS v tem uničevanju še daleč ni nedolžna. Že pri uničenju skladov Proficia Dadas je imela eno glavnih vlog s svojo zahtevo, da država prek Agencije za trg vrednostnih papirjev prepreči selitev depozitov na kapitalski trg (Poročevalec Državnega sveta, 21. 3. 2003). Kapitalski trg ji je res uspelo zelo zmanjšati, vendar se ji je nastali visoki finančni vzvod vrnil kot bumerang v pretekli finančni krizi. S »kreditizmom« pač ni mogoč uspešen razvoj tržnega gospodarstva. Tudi pri nerazumnem zadolževanju gospodarstva z bančnimi krediti v letih 2005–2008 BS ni posredovala, čeprav je to njena osnovna naloga; takratni guverner pravi, da so se bali omejevati prost pretok kapitala bank iz razvitih držav EU. 

V krizi so tuje banke svoj kapital potegnile iz Slovenije, naša država pa je zatem še nadpovprečno prispevala k pokritju njihovih izgub v Grčiji. »Slovenski oblastniki so preveč servilni,« je takšno ravnanje v že omenjenem intervjuju za Večer komentiral dr. Arhar; pripominjam, da so servilni le do tujega kapitala, domačega pa neusmiljeno uničujejo. Po sporočilu nekdanjega ministra Šušteršiča, je spremembe zakona o bančništvu predlagala BS. BS je 20. junija sporočila, da banke že sproščajo oslabitve, 23 milijonov evrov v prvih štirih mesecih leta 2016. Še veliko drugih protiargumentov je, vendar mi omejen prostor ne dovoljuje, da bi jih predstavil. Bilanca sedanjega guvernerja BS: pet največjih bank v slovenski lasti, ki so imele konec leta 2013 kar 49,3-odstotni tržni delež, je oz. bo za bagatelo prodanih tujcem in še dve domači banki sta prisilno likvidirani. Oškodovanih je 100 tisoč delničarjev in posredno še 400 tisoč drugih državljanov. Gre za edinstven »dosežek« v svetovnem merilu. Slovenija je brez bančne hrbtenice, kapitalski trg je uničen (Svet kapitala, 27. 5. 2016, str. 18).

klapEND

Zasl. prof. dr. Peter Glavič

Kdo je kriv za napake pri projektu desetletja? Nihče in vsi! (1/3)

Objavljamo nove dokaze, da je Slovenija konec leta 2013 naračunala prevelik obseg bančne luknje, zaradi česar je za sanacijo porabila preveč davkoplačevalskega denarja. To je Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in tujim kupcem terjatev do slovenskih podjetij v zadnjih letih omogočilo zelo velike dobičke. Vesna Vuković, Primož Cirman/SiolNET.

Sredi aprila 2015 je v Slovenijo prišla pivovarska multinacionalka Heineken. Na dražbi za Pivovarno Laško je premagala tri tekmece in za delnico plačala dobrih 25 evrov. Prodajalci so si meli roke. Samo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), tedanji največji delničar Laškega, je za svoj delež iztržila več kot 52 milijonov evrov. DUTB, bolj znana kot slaba banka, je delež v Laškem, ki ga je pozneje prodala Heinekenu, decembra 2013 kupila od NLB, in to za drobiž. Za eno delnico je plačala manj kot pet evrov, za ves paket pa dobrih 10 milijonov evrov. DUTB je torej na račun NLB zgolj v 15 mesecih zaslužila približno 42 milijonov evrov. To je bilo mogoče zaradi očitnih anomalij pri določanju vrednosti premoženja, ki je iz NLB v obdobju sanacije bank romalo v roke DUTB. 

V primeru Laškega so v NLB, ki jo je vodil Janko Medja, za merilo pri oceni vrednosti delnice vzeli njen tedanji borzni tečaj. Metoda se je izkazala za napačno, saj je bila vsa skupina Laško po njej vredna le 43 milijonov evrov. Poznejše dogajanje na trgu in zanimanje več morebitnih prevzemnikov je namreč pokazalo, da je bila tržna cena delnice Laškega močno podcenjena. V NLB bi zato morali pri določanju njene vrednosti uporabiti druge metode vrednotenja. Sanacija bank: projekt, ki je zadolžil generacije Zakaj bi moral podatek, da je NLB samo pri prodaji Laškega slabi banki izgubila več kot 40 milijonov evrov, zanimati davkoplačevalce? 

Ministrstvo za finance je v obdobju sanacije bank vodil Uroš Čufer, premierka je bila Alenka Bratušek. Sanacija bank je bil eden od največjih projektov v zgodovini samostojne Slovenije, s katerim je država z zadolžitvijo zastavila prihodnost številnih generacij. Samo v NLB je konec leta 2013, ko je vlado vodila Alenka Bratušek iz Jankovićeve Pozitivne Slovenije, vložila za poldrugo milijardo evrov dodatnega kapitala. Svoje premoženje so izgubili imetniki za dobrih 90 milijonov evrov podrejenih in hibridnih obveznic. Prav zaradi nizkih cen, po katerih je NLB prenašala premoženje na slabo banko, je bila uradno izračunana bančna luknja večja, končni strošek sanacije bank za državo pa zato višji. A Pivovarna Laško še zdaleč ni bila izjema. Prve podatke o neverjetno nizkih ocenjenih vrednostih terjatev, ki so DUTB omogočili kovanje dobička na račun NLB, sva avtorja že aprila 2015 razkrila v Dnevniku. Zdaj jih potrjuje tudi razkriti del poročila o reviziji prenosa slabih terjatev iz NLB na DUTB, ki jo je lani opravilo računsko sodišče.

 Protej-ACH NLB je za 17 milijonov evrov terjatev do družbe Protej, ta je bila takrat v lasti menedžerjev ACH, na DUTB prenesla brezplačno. Ocenjevalci premoženja so njeno vrednost določili pri nič evrov. Štiri leta pozneje je francoski Trigano za isto družbo, ki ima še vedno v lasti ACH, odštel več kot 200 milijonov evrov. Protej poplačuje vse obveznosti do upnikov. V nebo vpijoči primer je ACH, ki je z reprogramom pri ruski banki VTB prav tako poplačal vse obveznosti do upnikov. O tem, kdo je v "operaciji ACH" zaslužil na račun davkoplačevalcev, smo na Siol.net poročali že v začetku januarja.  Skupina DZS Konec leta 2013 je imela NLB za dobrih 26 milijonov evrov bruto terjatev do matične družbe DZS, ki jo obvladuje Bojan Petan. DUTB jih je prodala le za 3,5 milijona evrov. Konec lanskega leta jih je slaba banka prodala. Pri tem je po naših izračunih ustvarila približno 12 milijonov evrov dobička, saj je vse svoje terjatve do DZS in družb v skupini v višini 79 milijonov evrov po podatkih, ki smo jih pridobili, prodala za 45 milijonov evrov. 

 Hoteli Bernardin NLB je terjatve v bruto vrednosti 12 milijonov evrov slabi banki prodala le za 3,2 milijona evrov. Reprogram posojil, ki so ga Hoteli Bernardin podpisali v začetku leta, predvideva stoodstotno poplačilo bank upnic.  Grep Tudi terjatve do družbe Grep, ki je gradila Stožice, je DUTB od NLB dobila brezplačno. Njihova bruto vrednost znaša skoraj 42 milijonov evrov, zavarovane pa so z nepremičninami na območju športnega parka Stožice. Konec lanskega leta jih je za okrog 15 milijonov evrov odkupil poslovnež Izet Rastoder. Vsak evro, ki ga bo DUTB dobila iz tega posla, zanjo pomeni čisti dobiček.  Družbe skupine Perspektiva DUTB je konec leta 2015 začela prodajo 29 milijonov evrov bruto terjatev do novomeškega gradbinca CGP, ki svoja posojila redno servisira. NLB je s popustom slabi banki prodala celo terjatve do finančnih holdingov Vizija in Vizija 1, ki sta imela boniteto B. Obe družbi poplačujeta posojila, zaradi česar bo DUTB skupaj ustvarila skoraj pet milijonov evrov dobička.  Elan 9,2-milijonsko terjatev do nekdanjega paradnega ponosa slovenskega gospodarstva je NLB prodala za pet milijonov evrov. Nekaj mesecev zatem je Elan dobil reprogram konzorcija bank. Družba, ki je danes v lasti investicijske družbe VR Capital, je pozneje v celoti poplačala obveznosti.  ES Gorica 33 milijonov evrov bruto vredno terjatev je NLB slabi banki prodala za 6,5 milijona evrov. Podjetje ES Gorica je pred tem v Kopru skoraj dokončalo gradnjo bloka s 164 stanovanji in 423 parkirnimi mesti v podzemni garaži, zanje pa naj bi že imelo celo kupca. Stanovanja zdaj prodaja DUTB, ki je podjetje že pred tem pomagala pahniti v stečaj.  GPG Inženiring 71,4 milijona evrov bruto vredna terjatev je bila med drugim zavarovana z 215 stanovanji v koprski soseski Nokturno. NLB jo je DUTB prodala za 21 milijonov evrov, DUTB pa je le za odkup stanovanj odštela dva milijona evrov več. To je še vedno več kot dvakrat manj od skupne likvidacijske vrednosti teh stanovanj (okrog 53 milijonov evrov) Kdo je odgovoren Pri vprašanju, kdo je odgovoren za tako velike "napake" pri vrednotenju premoženja, si vsi vpleteni podajajo žogico. Medresorski komisiji, ki je leta 2013 potrjevala sezname poznejših komitentov DUTB, je predsedoval Mitja Mavko. 

Res je, da so bile razmere v letu 2013 drugačne kot danes. Pred vrati države je bila trojka, Slovenija, tedaj v mednarodnih finančnih krogih oklicana za "novi Ciper", pa je že bila v postopku ugotavljanja presežnega primanjkljaja. Evropska centralna banka (ECB) je slovenske banke izbrala za nekakšnega poskusnega zajčka pri stresnih testih, s katerimi so ugotavljali finančno vzdržnost bank. V NLB in druge banke so prišli tuji cenilci premoženja. Ti so svoje delo opravili površno in slabo. Cenitev namreč niso opravljale mednarodne revizijske hiše, ampak njihova svetovalna podjetja, ki so za to najemala celo študente. Premoženja niso cenili po mednarodnih standardih vrednotenja, ampak pogosto kar čez palec. Za visoke popuste pri prenašanju premoženja pogosto ni bilo pravega ekonomskega razloga. Edini "temelj" so bile apokaliptične napovedi o popolnem sesutju slovenskega gospodarstva v prihodnjih letih. V istem obdobju je Slovenija že za več mesecev zamujala roke, do katerih bi morala po prvotnih zagotovilih začeti prenose premoženja na DUTB in dokapitalizirati banke. Vse skupaj je spominjalo na kaos. Res nismo imeli izbire? Ključno vprašanje je, ali odgovorni in ustanove v Sloveniji res niso imeli niti drobtinice manevrskega prostora, ki bi jim omogočal izbojevanje vsaj nekoliko boljših pogojev, pod katerim bi morala država privoliti v sanacijo bank. Ali res ni bilo nikogar, ki bi opazil, da je s cenitvami premoženja nekaj narobe? Kot so nam pojasnili na NLB, je bil nabor prenosa terjatev na DUTB pripravljen skladno z zahtevami in kriteriji zakona o ugotavljanju kapitalske stabilnosti bank ter Banke Slovenije. "Poleg tega nismo imeli vpliva na vrednosti terjatev, ki so bile predmet prenosa na DUTB," so poudarili na NLB. Ker je vrednosti določila Evropska komisija, "uprava banke ni imela razloga ukrepati prenosnim cenam", so dodali na NLB. 

Kdo s seznami ni imel nič Tudi v Banki Slovenije so poudarili, da niso sestavili seznamov za prenos, prav tako niso določali prenosnih vrednosti. Določila jo je Evropska komisija kot pristojna za področje državnih pomoči, so dejali na centralni banki, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec. Enako so zatrdili na ministrstvu za finance, ki ga je v obdobju sanacije bank vodil Uroš Čufer. Prav tako, če je mogoče verjeti ministrstvu, z določitvami vrednosti prenosa ni imela nič medresorska komisija, ki je leta 2013 potrjevala sezname poznejših komitentov DUTB. V njej so sedeli predstavniki ministrstva za finance (Mitja Mavko, Marjan Divjak, Monika Pintar Mesarič), ministrstva za gospodarstvo (Sabina Koleša), kabineta predsednice vlade (Miranda Groff Ferjančič) in Banke Slovenije (Janez Fabijan, Stanislava Zadravec Caprirolo, Jasna Iskra). Komisiji je predsedoval Mitja Mavko, desna roka ministra Čuferja. Bruselj: Bili smo le opazovalci Toda v sklepu Evropske komisije o dopustnosti državne pomoči NLB je mogoče najti nekoliko drugačne podatke. V njem namreč jasno piše, da je vrednost ob prenosu predhodno določila Banka Slovenije, in to v skladu z metodologijo, določeno v zakonodaji. Metodologija temelji na oceni neto sedanjih vrednosti prihodnjih denarnih tokov. Za velike izpostavljenosti so izvedli posamično oceno prihodnjih denarnih tokov. Za manjše izpostavljenosti pa so uporabili poenostavljen pristop, ki temelji na oceni verjetnosti neplačila posojila," piše v sklepu. Metodologijo tega vrednotenja je potrdila namenska skupina, ki so jo sestavljali slovenski organi. Evropska komisija, ECB in evropski bančni organ so bili opazovalci, navaja sklep. Bruslju so pri oceni metodologije pomagali "zunanji strokovnjaki". Kdo, ni znano. Kar je morda bistveno, vrednosti premoženja so ocenili na podlagi poročil neodvisnih strokovnjakov, torej zgoraj omenjenih cenilcev. Njihove vsebine očitno nihče ni preverjal, saj sklep navaja, da Slovenija tržne vrednosti portfelja NLB ni ocenila. Edina izjema je bila DUTB, ki je opravila pregled vzorca slabih posojil in prenosne cene primerjala z vrednostmi na trgu. DUTB smo zaprosili za podatke, kolikšno poplačilo terjatev je od svoje ustanovitve dobila za svoje terjatve od podjetij v stečajih in prisilnih poravnavah ter v katerih primerih je poplačilo presegalo njihovo prenosno vrednost. Pojasnili so nam, da nam bodo odgovore zaradi velikega obsega podatkov zagotovili takoj, ko bo to mogoče.

DUTB pojedla dobiček NLB. Vsi izračuni so torej temeljili na poročilih tujih cenilcev. Na njihove podatke so nato z obrestno mero brez tveganja izračunali neto sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov. Končni rezultat: vse premoženje NLB, namenjeno prenosu, je bilo pri posojilih vredno 617 milijonov evrov, kar je le 27 odstotkov njegove knjigovodske vrednosti. Ocenjena tržna vrednost tega premoženja je bila še za 130 milijonov evrov nižja, zaradi česar je Evropska komisija celo ocenjevala, ali gre pri tem za nedovoljeno državno pomoč. Takrat se je morala NLB zavezati h kupu ukrepov, ki so močno vplivali na poslovanje banke v naslednjih letih – tako kot tudi poceni prenašanje premoženja na DUTB. Če bi NLB delnice Laškega prodala sama, bi bil njen dobiček v letu 2015, ki je na ravni skupine znašal dobrih 91 milijonov evrov, le zaradi kupnine za skoraj polovico večji. Obenem bi banka lahko sprostila tudi rezervacije. Jazbec spet na udaru, na pomoč mu prihaja Draghi Policijsko-tožilska preiskava, pozivi k odstopu oziroma k razrešitvi. Vse to se je zgrnilo na guvernerja centralne banke Boštjana Jazbeca v zadnjem letu dni po tistem, ko v javnost prihajajo posamezne podrobnosti enega od najdražjih projektov v zgodovini Slovenije. Da so precej napeti tudi odnosi v centralni banki, ni več nobena skrivnost. Na eni strani je Jazbec, na drugi strani pa glavo dvigujejo pretendenti za njegov položaj, med katerimi poznavalci političnega dogajanja opozarjajo na viceguvernerja Marka Bošnjaka. Danes v Slovenijo prihaja guverner Evropske centralne banke Mario Draghi, uradno zaradi desete obletnice uvedbe evra v Sloveniji. A njegov obisk je mogoče razumeti tudi predvsem kot podporo guvernerju, ki v predkazenskem postopku o sporni sanaciji NLB brani tudi nedotakljivost ECB. Zadnja ima namreč zadnjo besedo pri urejanju slovenskega bančnega prostora, tudi ko je šlo za sanacijo bank. Špekulacij, da bo guverner Jazbec odstopil, je vsak dan več, čeprav poznavalci razmer blizu centralni banki ne vidijo resnih možnosti za tako odločitev.

Ne nazadnje mora zdržati še dobro leto, ko se mu izteče mandat. V tem trenutku tudi ni mogoče pričakovati, da bi na plodna tla padli pozivi za njegovo razrešitev, kar bi brez dvoma zaostrilo razmere na relaciji med Frankfurtom in Ljubljano. Razrešitev je včeraj zahtevalo društvo Mali delničarji Slovenije (MDS). Poslanske skupine državnega zbora je pozvalo, naj sprožijo postopek odpoklica guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca. Mali delničarji hkrati pozivajo pristojne, naj sprožijo ustrezne postopke zoper člane nadzornega sveta NLB, ki niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke. V NLB je bilo pred sanacijo za 2,29 milijarde evrov slabih posojil, ki jih je banka že sama znižala za približno milijardo evrov, potem pa so njihovo prenosno vrednost določili v višini 617 milijonov evrov. "In glej ga, zlomka, teh 649 milijonov evrov razlike je ravno toliko, da so izbrisali tako delničarje kot obvezničarje NLB," se je začudil predsednik združenja Rajko Stankovič. Iz razkritega dela poročila računskega sodišča je razvidno, da se nadzorni svet NLB s tem ni strinjal, a se banka kljub temu ni pritožila na odločbo Banke Slovenije, je pojasnil zahtevo, naj na odgovornost pokličejo tudi nadzornike NLB. Konflikt društva MDS z Banko Slovenije traja že dalj časa in je povezan predvsem z interesom vlagateljev v izbrisane podrejene bančne obveznice. Slovenija vodi pri slabih posojilih v BDP Slovenija ostaja država z najvišjim deležem slabih posojil v bruto domačem proizvodu (BDP) med vsemi državami članicami EU, sledijo Češka, Irska, Avstrija in Portugalska. To so pokazali podatki Eurostata v začetku tedna. V letu 2015 so slaba posojila v Sloveniji pomenila 7,5 odstotka BDP oziroma 2,9 milijarde evrov. Gre predvsem za slabe terjatve v lasti DUTB.

Vesna Vuković in Primož Cirman sta avtorja prvotnega teksta (SIOL)