Pravosodje je gnilo, Branko spokaj!

Branko Masleša predsednik VS

Slovensko pravosodje je gnilo do obisti. Iz lastnih izkušenj vam iskreno povem, da na Tavčarjevi kot po tekočem traku producirajo krivične in za lase privlečene sodbe. Mene ta povampirjen zločinski sistem petič pošilja za rešetke. In to konkretno, ne pogojno. Tole zadnje za lase privlečeno sranje z Vasletom in zapisi na blogu se bo zagotovo končalo na ESČP. Mojo ZVZ je na Vrhovnem sodišču dobil v roke znani borec za pravice JJ in nosilec rumene kravate, vrhovni sodnik Marko Šorli. Kakšne možnosti imam, je vnaprej znano in zabetonirano. Sledi US. Se popravljam. US Janeza Janše! Kakšne možnosti imam za uspeh? Nikakršne! Če vam izdam, da so Aprila letos razveljavili vse sodbe na vseh stopnjah v identični zadevi. Še vedno nikakršne, ker sem Mitja Kunstelj, strah in trepet vernikov Ivanove desnice. Pri mojem imenu pravo ne velja.

Prvič za rešetkami leto dni zaradi Operacije Marinec in »Šterkovih nakupovalnih košaric«. Seveda je šlo za maščevanje za Depalo vas, sodnik Šinkovec se ni izneveril svoji gnili bajti. In je šlo leto življenja v nič. Drugič me je pravosodje zaprlo za 15 mesecev. Zaprl me je sodnik Marko Puš, ki je danes odvetnik. Marko Puš je daleč na prvem mestu v moji črni knjižici. Pred vsemi Janezi in Vinkoti. Teh 15 mesecev sem odsedel na Povšetovi. Kasneje, ko sem bil del organiziranega kriminala, sem dnevno gledal tega Marka Puša, kako se z vozičkom sprehaja po Gosposvetski in skozi Argentinski park. Potrebni so bili nadčloveški napori, da nisem stopil na cesto in obračunal z njim. Si lahko predstavljate, da me je ta Marko Puš zaprl za 15 mesecev na zaprti oddelek Povšetove zaradi slabih 2000 evrov in Dinersa, s katerimi nisem imel pravzaprav nič. Leta 1995 so mi dobesedno vsilili to Diners kartico, ker smo bili sosedje v WTC-ju. Na mojo so izdali še neko družinsko za mojega 18 letnega bratranca Robija. Tri mesece kasneje se je Robi ponesrečil z motorjem, prostore v WTC-ju pa smo zaprli. Da je on s svojo Diners kartico v 3 mesecih naredil za cca 430.000 slovenskih tolarjev, nisem vedel nič. Nikoli nisem dobil nobenega računa za njegovo kartico. Obvestili pa so me, da je njegova kartica preklicana. Pa sem jim sporočil, naj prekličejo še mojo, ker je itak ne uporabljam. Bilo je leto 1995, zlati časi Paravoma in gotovine, kaj mi bo Diners plastika? Čez sedem let …., gre en rek, ne spomnim se ga zdaj. Ja, čez sedem let, leta 2002, sem dobil od ODT obvestilo, da je uveden postopek zaradi zlorabe bančne kartice ali goljufije z njo. V škodo Diners cluba bla bla za znesek 430.000 SIT.

Zadeva je bila še isto leto na sodišču. Zdaj pa brez heca. Sodil je sodnik Marko Puš in me obsodil na 15 mesecev aresta. Nisem verjel, da prav slišim. Jebem ti pravico in vse skupaj. In res, Maja 2004 sem odšel na prestajanje kazni, ki mi je do konca uničilo življenje takrat. In jaz kreten, takrat nisem hotel prositi Hribernika, da me brani. Za takšno neumnost se sploh ne gre na sodišče in v zapor. V najslabšem primeru sem pričakoval rubež dela osebnega dohodka, ne pa 15 mesecev aresta. Takrat se mi je pravosodje zagnusilo do konca. Samo leto dni prej pa sem bil pogojno obsojen zaradi »nasilja«! Obsodila me je navadna opica. Rdečelasa opica, ki je imela na glavi idrijsko čipko. Kot v cirkusu, ona pa vsa v roza s tisto črno sodniško haljo. Zakaj je šlo.

Marko Puš, nekoč sodnik, danes odvetnik. No.1 črne knjižice MK

Taksisti so ob cesti v snegu pretepli stranko. Bil sem v enem od taksijev. Stopil sem do gruče, ki je brcala na tleh ležečega debeluha. Videl sem, da je krvav in da ne vidi okoli sebe, ker so mu zbili očala v sneg. Dva taksista sem odrinil in se sklonil nadenj. Siknil sem mu, naj ostane na tleh in mu preprečil, da bi se pobral, ker bi ga spet zbrcali. Potem so se zaslišale policijske sirene. Taksisti so se razbežali. Pet ali šest nas je ostalo na kraju in policaji so nas popisali. Potem pa dve leti kasneje dobim obtožnico, da sem na cesti Zeleni pot v Trnovem pretepal nekega človeka s sostorilci. Res ga nisem, prisežem na vse, da se je zgodilo zgoraj opisano. Sodnici z idrijsko čipko na glavi povem, da sem tipa pravzaprav ubranil hujšega, ne pa da sem poškodoval, brcal in pretepal, halo??? A tako, potem pa bo soočenje, je odločila sodnica. In pridem čez 14 dni. Vidim tipa na hodniku, on pojma nima kdo sem jaz, ker nas je več stalo pred dvorano. Sodnica nas pokliče in naju sooči z besedami; ta pravi, da vas je branil! Nastane mučna tišina. Debelinko me glede in tuhta, zraven pa popravlja očala. Jaz sem mu nasmehnem v stilu, ej, saj se spomniš, da te jaz nisem, da sem te držal k tlom in ti govoril, da ostani dol…! Potem pa šok.

Debelinko je skočil kot poparjen. To je on, tega nasmeška nikoli ne bom pozabil, je prepričal sodnico, ki je takoj končala soočenje in me poslala ven. In spet nisem mogel verjeti, da se mi to dogaja. Prišel bi z odvetnikom, pa bi bajsija vprašal, kako je sploh kaj videl brez očal v temi in podobne, ko so šle stvari narobe. Ne, jaz prepričan v poštenje in resnico v tisti bajti, pridem brez odvetnika za takšno nepomembno neumnost. In sem dobil konkretno porcijo, pogojno seveda. Ker pogojna ni zapor, kot danes radi razglašajo razni Turki in podobni, se nisem pritoževal. Samo besen in hudo razočaran sem bil. Ampak Marko Puš me je pa ubil takrat. Res me je. In danes je odvetnik. Lepo. Pred slabima dvema letoma sem urejal seznam naročnikov na VIP vsebine. In najdem, da je Marko Puš plačal 45 evrov za 6 mesečno naročnino. Pokrov mi je dvignilo. Res mi ga je. No, potem sem hitro ugotovil, da gre za njegovega soimenjaka, ki je očitni član domobranske bratovščine in je naročnino najbrž plačal po službeni dolžnosti. Tako, da so na tekočem.

Prvi vseh podvigih, ki jih pripisujejo mojemu imenu in po vsej dolgoletni karieri na drugi strani zakona, me je naše pravosodje zapiralo za en velik nič. Pa še to so si morali izmisliti. Jaz sem prvi, ki bi lahko stopil pred Tavčarjevo in vrgel kamen v tisto bajto. Ne pa neki polpismeni iz domobranskih zaselkov, ki vpijejo Janša, Janša in Masleša povej!

Masleša povej, zakaj ne spokaš? No, zakaj ne spoka? Jaz tega ne razumem. Predsednik VS Branko Masleša bi lahko vložil za kilometer ovadb in tožb proti zmešanim Janševistom in Janši, po vsem kar so storili z njegovim imenom in kaj vse so mu obesili. Leto dni so razgrajali pred poslopjem Vrhovnega sodišča, motili delo in poniževali sodnike. Branko pa nič? Branko pa nič? Lotili so se ga na osebni ravni, Branko pa nič. Še vedno nič. Obesili so mu sodelovanje s KOS-om in celo zapis o odlikovanju te službe so našli pripadniki tajne službe SDS. Samo zapis? Zdaj pride na vrsto prava plaketa Masleši za »Dan obezbeđenja«. Predvidevam, da ne bo podpisan Marijan F. Kranjc. Vemo pa vnaprej,  Branko bo molčal. Tako, kot je molčal ob lažeh zakoncev Marvin!? Zakonca sta kasneje zahtevala denar od odvetnika Matoza in grozila z razkritjem, pa je vse potihnilo. Nikjer Požarja in Voduškove kamere, ki ne zamudi nobene pasje procesije domobrancev v prestolnici. Za dlje mora po dnevnico na Trstenjakovo. Pa še vse je res. klapEND

o.p. Da se nekaj razumemo. Boštjana M. Turka in vsega kar on predstavlja, enostavno ne maram. Zato je bil deležen zajebancije v Prison blogu, kot mnogi njegovi somišljeniki. Da pa je bil v tisti zadevi obsojen, je navadna svinjarija in ogledalo pravosodja.

Mitja Kunstelj na sodišču

Izviren tekst je objavljen na spletni strani Mikstone blog