Nesmiselna podpora Zahoda v vojni z Rusijo: med eskalacijo in iluzijami

Zahodna podpora Ukrajini v vojni z Rusijo postaja vse bolj kontroverzna, saj vključuje tvegana geopolitična, ekonomska in moralna vprašanja. Kljub dobri nameni za "zaščito demokracije" in "suverenosti" je ta podpora pogosto protislovna, nepremišljena in potencialno kontraproduktivna.  

### 1. **Eskalacija konflikta z orožjem dolgega dometa**  

Zahod, predvsem ZDA, je Ukrajini odobril uporabo raketnih sistemov **ATACMS** z dometom do 300 km, kar je Rusija označila za "neposredno udeležbo Nata v vojni". Medtem ko je ta odločitev simbolično krepila ukrajinsko moralo, je v praksi sprožila ruske grožnje z jedrskim orožjem in preoblikovanjem doktrine o njegovi uporabi. Moskva trdi, da vsak napad z zahodnim orožjem na njeno ozemlje pomeni napad Nata, kar pomeni, da Zahod s svojo podporo ne pomirja, temveč razširja konflikt.  

### 2. **Ekonomija in sankcije: Piroman, ki gašijo z bencinom**  

Zahodne sankcije proti Rusiji so se izkazale za dvorezne. Čeprav so oslabile ruski rubelj in povzročile pomanjkanje delovne sile, ruska vojaška industrija še vedno proizvaja orožje z uporabo surovin iz tretjih držav (npr. Kitajska, Indija). Hkrati pa so sankcije udarile tudi po evropskem gospodarstvu, zvišale cene energentov in destabilizirale globalne verige dobav. Slovenija, na primer, je povečala trgovino z Rusijo kljub sankcijam, kar kaže na hipokrizijo v zahodni politiki.  

### 3. **Propagandni obračun in zgodovinska revizija**  

Rusija aktivno oblikuje narativo o vojni kot "eksistencialnem boju proti Zahodu", kar utrjuje s šolskimi učbeniki, ki primerjajo invazijo na Ukrajino s sovjetsko zmago nad nacizmom. Zahodna medijska podpora Ukrajini se pogosto zmanjša na enostransko poročanje, ki ne upošteva kompleksnosti konflikta. Hkrati pa Kremelj izkorišča vsako zahodno potezo (npr. dobave tankov) kot dokaz "imperialističnih namer", kar širi razkol med državami EU in Rusijo.  

### 4. **Trumpova politika: Mir z vsako ceno?**  

Prihod Donalda Trumpa na oblast v ZDA leta 2025 naj bi prinesel "ultimat Ukrajini" za začetek pogajanj, ki bi legitimizirali rusko okupacijo ozemelj. Trumpova retorika o hitrem koncu vojne s telefonskim klicem Putinu kaže na naivno predstavo o geopolitiki, kjer se interesi Ukrajine žrtvujejo zaradi domače politične agende. To bi lahko destabiliziralo Evropo in spodbudilo Rusijo k novim intervencijam (npr. v Gruziji ali Moldaviji).  

### 5. **Tretja svetovna vojna kot strašilo**  

Ruski funkcionarji in mediji redno opozarjajo, da zahodna vojaška pomoč pomeni "korak k tretji svetovni vojni". Medtem ko je to retorično orodje, realna nevarnost eskalacije obstaja: napadi na rusko infrastrukturo (npr. požar v skladišču nafte v Smolenski oblasti) in uporaba severokorejskih vojakov s strani Rusije kažejo, da konflikt presega regionalne meje.  

### Zaključek: Cena iluzij  

Zahodna podpora Ukrajini temelji na mešanici moralnih imperativov in strategij *soft power*, vendar brez jasne vizije za trajen mir. Ukrajina postaja igralec v proxy vojni, kjer njen uspeh ni odvisen le od orožja, temveč tudi od nestabilne zahodne politike. Medtem ko Rusija trpi zaradi ekonomskih težav in človeških izgub, njen odpor ni oslabel – nasprotno, vojna je krepila Putinov narativ o "osamljeni Rusiji proti Zahodu". Nesmisel te podpore ni v njenem namenu, temveč v pomanjkanju realpolitike, ki bi preprečila večjo katastrofo.