gostujoči članek
Nedavno smo objavili pričanje in dokazno gradivo o zabavi NIJZ v času, ko naj bi bile okužbe po njihovih izjavah v strmem vzponu. Prispevek je 4.1. povzel tudi časopis Delo, oglasil pa se nam je tudi nekdanji zaposleni, ki je na našo pobudo nečastno dejanje NIJZ prijavil pristojnemu Zdravstvenemu inšpektoratu RS in Centru za zaščito žvižgačev.
Objavljamo odgovore obeh organov, tudi Centra za zaščito žvižgačev, saj pretekle izkušnje nakazujejo na možnost povračilnih in maščevalnih ukrepov odgovornih.
Poglejmo torej, kako so se odzvali vpleteni kršitelji in odgovorne inštitucije RS.
Obvestilo vsem zaposlenim, v katerem vodstvo NIJZ (Urad direktorja) popolnoma zanika dejstva v objavljenih prispevkih, je v nasprotju z dokazi povzetimi v prvotnem prispevku. Nimamo nikakršnega namena blatiti NIJZ, kot sprevrženo navaja vodstvo, ampak izključno izboljšati ozaveščenost javnosti, spodbujati dialog o pomenu transparentnosti in odgovornosti ter pritiskati na institucije, kot je NIJZ, v smislu učinkovitega ukrepanja.
Pristojni na NIJZ v obvestilu pričakovano zavzemajo obrambno pozicijo in kljub jasnim dokazom nepravilnosti neargumentirano zanikajo. Trdijo, da »so bila upoštevana vsa pravila in so bili vsi ukrepi dosledno upoštevani«, kar je evidentna laž, saj je iz dokaznega materiala jasno razvidno, da je šlo za konzumiranje alkohola med delovnim časom. Na sliki skrajno levo je organizatorka, namestnica strokovnega direktorja NIJZ Ada Hočevar Grom, vidno je, da prisotni uživajo alkohol in obenem kršijo lastno pravilo medsebojne oddaljenosti v zaprtih prostorih, kot tudi pravilo nošenja mask. Dokaz: Veljavni ukrepi v tem obdobju.
Degustacija vin, Vipavski križ, oktober 2021 ; Vir: anonimni vir, NIJZ
Odgovorni zatrjujejo, da naj »ne bi šlo za vnaprej načrtovan izlet, ogled grajske kleti ni bil vnaprej načrtovan, a ker je klet del samostanskega kompleksa, je vodič v sklopu ogleda zaposlene povabil tudi tja.«. V nadaljevanju ugotavljajo, »da samostan v svoji kleti hrani tudi vino«, kar so očitno ugotovili šele na nedolžnem »Team buildingu«, kjer so si, navajajo, predvsem »želeli delavnic in krepitve veščin zaposlenih«. Sklepamo, da so bili udeleženci team-buildinga žrtve vinarja, ki se je bojda samostojno odločil in povabil zaposlene na NIJZ v svoje prostore, kjer so si brez upoštevanja lastnih pravil ogledali podzemne prostore in pri tem pozabili na vsa pravila, ki so jih za vse ostale prebivalce Republike Slovenije določili sami.
Pustimo za trenutek povsem neargumentirane in iz trte izvite odgovore kršiteljev in poglejmo, kako so se na prijavo odzvali pristojni organi.
Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) v odgovoru navaja, da je za prijavo pristojen Inšpektorat RS za delo, ZIRS pa bi lahko prijavo obravnaval zgolj v okviru prekrškovnega postopka, a zaradi prenehanja veljavnosti ukrepov ugotavljanje morebitnih nepravilnosti ni več mogoče. Ugotavljajo tudi, da je od prekrška preteklo več kot dve leti in je torej zadeva zastarala. Glede obravnave obtožbe o neetičnosti dejanja NIJZ pa ugotavljajo, da kakršnakoli etična priporočila izven upravnega in prekrškovnega dela niso predvidena.
Slika 2: Odgovor Zdravstvenega inšpektorata RS
Kaže, da gre omenjenemu inšpektoratu bolj za iskanje načina prevalitve odgovornosti na druge organe in iskanje točk v zakonodaji, ki ščitijo kršitelja - kot so vprašanje zastaranja, namesto da bi svoje pristojnosti skušali usmeriti k prihodnjemu izboljšanju etičnega ravnanja obtoženih. S tem bi namreč lahko prispevali, da bi na NIJZ naredili nov korak na poti h gradnji in ohranjanju visokih poklicnih in etičnih standardov.
Posledično je bila prijava poslana tudi na Inšpektorat za delo, a odgovor do današnjega dne ni bil prejet.
Poglejmo še, kako se je na prošnjo odzval Center za zaščito žvižgačev – katerega ustanovitelj je Ivan Gale. Na svoji spletni strani navajajo, da »se ukvarjajo z odpravljanjem posledic povračilnih ukrepov, ki pogosto doletijo žvižgače, oseb, ki pri svojem delu zaznajo in prijavijo nepravilnosti, zaradi katerih (lahko) nastane škoda za javna sredstva, kršitev zakonitih postopkov, pravic ali legitimnih interesov organov, organizacij ali podjetij ter njihovih zaposlenih in drugih deležnikov ali kršitev človekovih pravic. Ker imajo povračilni ukrepi za potencialne žvižgače zastraševalni učinek, jih je treba obsoditi in prepovedati, posameznikom pa nuditi konkretno podporo v procesu soočanja z njimi. Center za zaščito žvižgačev se tudi aktivno vključuje v procese oblikovanja standardov, pravil in pravnih okvirov za zaščito žvižgačev, v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi in dobrimi praksami.«
Teoretično presunljivo zavzemanje, kako pa so se izkazali v konkretnem primeru?
Iz odgovora sledi, da »so na začetku svojega delovanja lahko nudili podporo prijaviteljem, ki so bili izpostavljeni povračilnim ukrepom« in da do tega »k sreči še ni prišlo«. Pojasnjujejo tudi, da »po novem zakonu novih vlog ne sprejemajo več«, prijavitelja pa tudi usmerjajo na oba navedena inšpektorata.
Od kje jim informacija, da do povračilnih ukrepov ni prišlo, niso zapisali, niti ni najbolj logično, da bi morala biti žrtev predhodno izpostavljena nevarnostim izhajajočih iz maščevalnih nagnjenj storilca.
Krog je torej v popolnosti sklenjen. Na njihovi spletni strani dejansko navajajo navedbe novega zakona, obveznost vzpostavitve prijavnih poti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju z več kot 50 zaposlenimi - za preko 2500 zavezancev za vzpostavitev notranje prijavne poti, medtem, ko bo zunanje prijave obravnavalo 24 nadzornih državnih organov v okviru svoje stvarne pristojnosti.
Pristojnih inštitucij torej ne manjka, težava nastopi le, ko pridemo do konkretnega primera. Tu pa se z multipliciranjem pristojnih organov povečujejo tudi možnosti prevalitve odgovornosti!
Slika 3: Odgovor »Centra za zaščito žvižgačem«
Ugotavljamo torej, da živimo v tipično kafkajanskem svetu, kjer pomoči potrebnega državljana pošiljajo od urada do urada, dokler ta v svojih prizadevanjih ne omaga.
Ergo: Namerna kompliciranost in popolna neučinkovitost državnih organov je temelj birokratskega kriminala!
Naša naloga je, da ne podležemo navidezni brezizhodnosti položaja, temveč se skupaj aktivno borimo, da dosežemo pozitivne spremembe! Ustavili bomo javne inštitucije in njihove uradne predstavnike, ki zanikajo kršitve kljub jasnim dokazom. Etična vodstva bi se odzvala s priznanjem napak, sprejetjem odgovornosti in ustreznimi ukrepi za izboljšanje situacije, ne pa z napadi na resnicoljubne medije in nekdanje zaposlene. Soočamo se s popolno odsotnostjo odgovornosti in pričakovane etike kršiteljev. V situacijah, ko organizacije, ki so odgovorne za varovanje zdravja javnosti, ne sledijo svojim lastnim smernicam in ukrepom, to postavi pod vprašaj zaupanje javnosti ter verodostojnost organizacije. Potrebni so ukrepi za izboljšanje razmer in preprečevanje podobnih incidentov v prihodnosti.
Trasparentnost javnih organov je temelj demokratične družbe in storili bomo vse, da zadeve ne bodo pometli pod tepih.
Podobno razgalja trenutno vodstvo tudi epilog v nedavnem sporu v strateškem svetu za zdravstvo, ko je predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj zahteval odhod direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Branka Gabrovca. Tudi tukaj gre za očiten dokaz politizacije zavoda, katerega vodilni kader zasleduje izključno interese politike in kapitala.
Nekateri menijo, da je naše poročanje v aferi Vipavski križ nepomembno. Tudi sami se zavedamo, da gre za področje t.i. rumenega tiska, a razkritje omenjenega dogodka ni samo sebi namen. Naš osnovni cilj seveda močno presega omenjeno tematiko. Z razkritjem podlih dejanj vodilnih na NIJZ in vzpostavitve njihove odgovornosti bomo sčasoma dosegli, da bodo ljudje v primeru ponovitve neljubih dogodkov pred nekaj leti množično zahtevali znanstvene dokaze glede upravičenosti kakršnihkoli nelogičnih ukrepov. Prav tako bomo lažje dosegli, da bodo končno prišli na dan najbolj občutljivi podatki, t.j. informacije javnega značaja. Pri tem imamo v mislih osnovne pokazatelje o zdravstvenem stanju prebivalstva, povezave med stopnjo umrljivosti med cepljenim in necepljenim delom populacije (po starostnih skupinah). Ti podatki bi morali biti javno dostopni, a se po našem mnenju načrtno in popolnoma neupravičeno prikrivajo, kar omogoča različne manipulacije glede presežne umrljivosti, katere priča smo v današnjem času. Skupaj moramo zahtevati od odgovornih, da končno pride do objave uradnih podatkov. Pozivamo vse, ki nam pri tem lahko pomagajo! Le tako bomo zmagali v boju za resnico in boljši svet, ki ne bo temeljil na strahu in lažeh, NIJZ pa bo skrbel za dobrobit državljanov in javno zdravje predvsem v praksi, ne le na papirju.
Slika 4: Krepitve veščin zaposlenih na prostem, Vipavski križ, oktober 2021; Vir: anonimni vir NIJZ
Komentarji
Objavite komentar