Vreme ne laže. Nazadnje me je tako zeblo davnega leta 1990 v Bitoli. Ponoči sem dve uri stal na požarni straži pri -29 stopinj C. Če bi takrat hotel kdo vstopiti v vojašnico mimo mene, bi me samo odrinil, pa bi jaz padel po tleh. Nase sem takrat navlekel vse, kar se je dalo. Namazan z mastjo proti zmrzovanju sem smrdel kot mrtva riba. Še danes me strese, ko se spomnim tiste noči. Nekaj sotrpinov iz služenja vojaškega roka v Bitoli sem zadnje leto našel na Facebooku. Res neverjetno, kam vse je »odneslo« fante takratne generacije JLA. Od Las Vegasa, Geneve, Avstralije, Osla, Istanbula pa vse do Južne Afrike. Približno se spomnim, kaj so fantje takrat sanjali. Z mano vred seveda. Nihče takrat v sanjah ni pričakoval, da bo Jugoslavija razpadla in da se bodo razblinile vse sanje povezane s skupno državo. Zanimivo, da prav nihče iz moje generacije ni sodeloval v vojnah 1991-1995 (1999) na tleh bivše Juge. Razen mene! Vsem sicer ne verjamem, da so prespali ta štiri krvava leta, sem pa ve...
mikstone70@gmail.com