Objavljamo nove dokaze, da je Slovenija konec leta 2013 naračunala prevelik
obseg bančne luknje, zaradi česar je za sanacijo porabila preveč
davkoplačevalskega denarja. To je Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB)
in tujim kupcem terjatev do slovenskih podjetij v zadnjih letih omogočilo zelo
velike dobičke.
Vesna Vuković, Primož Cirman/SiolNET.
Sredi aprila 2015 je v Slovenijo prišla pivovarska multinacionalka Heineken. Na dražbi za
Pivovarno Laško je premagala tri tekmece in za delnico plačala dobrih 25 evrov. Prodajalci so
si meli roke. Samo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), tedanji največji delničar
Laškega, je za svoj delež iztržila več kot 52 milijonov evrov.
DUTB, bolj znana kot slaba banka, je delež v Laškem, ki ga je pozneje prodala Heinekenu,
decembra 2013 kupila od NLB, in to za drobiž. Za eno delnico je plačala manj kot pet evrov,
za ves paket pa dobrih 10 milijonov evrov. DUTB je torej na račun NLB zgolj v 15 mesecih
zaslužila približno 42 milijonov evrov.
To je bilo mogoče zaradi očitnih anomalij pri določanju vrednosti premoženja, ki je iz NLB v
obdobju sanacije bank romalo v roke DUTB.
V primeru Laškega so v NLB, ki jo je vodil Janko Medja, za merilo pri oceni vrednosti
delnice vzeli njen tedanji borzni tečaj. Metoda se je izkazala za napačno, saj je bila vsa
skupina Laško po njej vredna le 43 milijonov evrov. Poznejše dogajanje na trgu in zanimanje
več morebitnih prevzemnikov je namreč pokazalo, da je bila tržna cena delnice Laškega
močno podcenjena. V NLB bi zato morali pri določanju njene vrednosti uporabiti druge
metode vrednotenja.
Sanacija bank: projekt, ki je zadolžil generacije
Zakaj bi moral podatek, da je NLB samo pri prodaji Laškega slabi banki izgubila več kot 40
milijonov evrov, zanimati davkoplačevalce?
Ministrstvo za finance je v obdobju sanacije bank vodil Uroš Čufer, premierka
je bila Alenka Bratušek. Sanacija bank je bil eden od največjih projektov v zgodovini
samostojne Slovenije, s katerim je država z zadolžitvijo zastavila prihodnost številnih
generacij. Samo v NLB je konec leta 2013, ko je vlado vodila Alenka
Bratušek iz Jankovićeve Pozitivne Slovenije, vložila za poldrugo milijardo evrov dodatnega
kapitala. Svoje premoženje so izgubili imetniki za dobrih 90 milijonov evrov podrejenih in
hibridnih obveznic.
Prav zaradi nizkih cen, po katerih je NLB prenašala premoženje na slabo banko, je bila
uradno izračunana bančna luknja večja, končni strošek sanacije bank za državo pa zato višji.
A Pivovarna Laško še zdaleč ni bila izjema. Prve podatke o neverjetno nizkih ocenjenih
vrednostih terjatev, ki so DUTB omogočili kovanje dobička na račun NLB, sva avtorja že
aprila 2015 razkrila v Dnevniku. Zdaj jih potrjuje tudi razkriti del poročila o reviziji prenosa
slabih terjatev iz NLB na DUTB, ki jo je lani opravilo računsko sodišče.
Protej-ACH
NLB je za 17 milijonov evrov terjatev do družbe Protej, ta je bila takrat v lasti menedžerjev
ACH, na DUTB prenesla brezplačno. Ocenjevalci premoženja so njeno vrednost določili pri
nič evrov. Štiri leta pozneje je francoski Trigano za isto družbo, ki ima še vedno v lasti ACH,
odštel več kot 200 milijonov evrov. Protej poplačuje vse obveznosti do upnikov.
V nebo vpijoči primer je ACH, ki je z reprogramom pri ruski banki VTB prav tako poplačal
vse obveznosti do upnikov. O tem, kdo je v "operaciji ACH" zaslužil na račun
davkoplačevalcev, smo na Siol.net poročali že v začetku januarja.
Skupina DZS
Konec leta 2013 je imela NLB za dobrih 26 milijonov evrov bruto terjatev do matične družbe
DZS, ki jo obvladuje Bojan Petan. DUTB jih je prodala le za 3,5 milijona evrov. Konec
lanskega leta jih je slaba banka prodala. Pri tem je po naših izračunih ustvarila približno 12
milijonov evrov dobička, saj je vse svoje terjatve do DZS in družb v skupini v višini 79
milijonov evrov po podatkih, ki smo jih pridobili, prodala za 45 milijonov evrov.
Hoteli Bernardin
NLB je terjatve v bruto vrednosti 12 milijonov evrov slabi banki prodala le za 3,2 milijona
evrov. Reprogram posojil, ki so ga Hoteli Bernardin podpisali v začetku leta, predvideva
stoodstotno poplačilo bank upnic.
Grep
Tudi terjatve do družbe Grep, ki je gradila Stožice, je DUTB od NLB dobila brezplačno.
Njihova bruto vrednost znaša skoraj 42 milijonov evrov, zavarovane pa so z nepremičninami
na območju športnega parka Stožice. Konec lanskega leta jih je za okrog 15 milijonov evrov
odkupil poslovnež Izet Rastoder. Vsak evro, ki ga bo DUTB dobila iz tega posla, zanjo
pomeni čisti dobiček.
Družbe skupine Perspektiva
DUTB je konec leta 2015 začela prodajo 29 milijonov evrov bruto terjatev do novomeškega
gradbinca CGP, ki svoja posojila redno servisira. NLB je s popustom slabi banki prodala celo
terjatve do finančnih holdingov Vizija in Vizija 1, ki sta imela boniteto B. Obe družbi
poplačujeta posojila, zaradi česar bo DUTB skupaj ustvarila skoraj pet milijonov evrov
dobička.
Elan
9,2-milijonsko terjatev do nekdanjega paradnega ponosa slovenskega gospodarstva je NLB
prodala za pet milijonov evrov. Nekaj mesecev zatem je Elan dobil reprogram konzorcija
bank. Družba, ki je danes v lasti investicijske družbe VR Capital, je pozneje v celoti poplačala
obveznosti.
ES Gorica
33 milijonov evrov bruto vredno terjatev je NLB slabi banki prodala za 6,5 milijona evrov.
Podjetje ES Gorica je pred tem v Kopru skoraj dokončalo gradnjo bloka s 164 stanovanji in
423 parkirnimi mesti v podzemni garaži, zanje pa naj bi že imelo celo kupca. Stanovanja zdaj
prodaja DUTB, ki je podjetje že pred tem pomagala pahniti v stečaj.
GPG Inženiring
71,4 milijona evrov bruto vredna terjatev je bila med drugim zavarovana z 215 stanovanji v
koprski soseski Nokturno. NLB jo je DUTB prodala za 21 milijonov evrov, DUTB pa je le za
odkup stanovanj odštela dva milijona evrov več. To je še vedno več kot dvakrat manj od
skupne likvidacijske vrednosti teh stanovanj (okrog 53 milijonov evrov)
Kdo je odgovoren
Pri vprašanju, kdo je odgovoren za tako velike "napake" pri vrednotenju premoženja, si vsi
vpleteni podajajo žogico.
Medresorski komisiji, ki je leta 2013 potrjevala sezname poznejših komitentov
DUTB, je predsedoval Mitja Mavko.
Res je, da so bile razmere v letu 2013 drugačne kot
danes. Pred vrati države je bila trojka, Slovenija, tedaj v mednarodnih finančnih krogih
oklicana za "novi Ciper", pa je že bila v postopku ugotavljanja presežnega primanjkljaja.
Evropska centralna banka (ECB) je slovenske banke izbrala za nekakšnega poskusnega zajčka
pri stresnih testih, s katerimi so ugotavljali finančno vzdržnost bank.
V NLB in druge banke so prišli tuji cenilci premoženja. Ti so svoje delo opravili površno in
slabo. Cenitev namreč niso opravljale mednarodne revizijske hiše, ampak njihova svetovalna
podjetja, ki so za to najemala celo študente.
Premoženja niso cenili po mednarodnih standardih vrednotenja, ampak pogosto kar čez palec.
Za visoke popuste pri prenašanju premoženja pogosto ni bilo pravega ekonomskega razloga.
Edini "temelj" so bile apokaliptične napovedi o popolnem sesutju slovenskega gospodarstva v
prihodnjih letih.
V istem obdobju je Slovenija že za več mesecev zamujala roke, do katerih bi morala po
prvotnih zagotovilih začeti prenose premoženja na DUTB in dokapitalizirati banke. Vse
skupaj je spominjalo na kaos.
Res nismo imeli izbire?
Ključno vprašanje je, ali odgovorni in ustanove v Sloveniji res niso imeli niti drobtinice
manevrskega prostora, ki bi jim omogočal izbojevanje vsaj nekoliko boljših pogojev, pod
katerim bi morala država privoliti v sanacijo bank. Ali res ni bilo nikogar, ki bi opazil, da je s
cenitvami premoženja nekaj narobe?
Kot so nam pojasnili na NLB, je bil nabor prenosa terjatev na DUTB pripravljen skladno z
zahtevami in kriteriji zakona o ugotavljanju kapitalske stabilnosti bank ter Banke Slovenije.
"Poleg tega nismo imeli vpliva na vrednosti terjatev, ki so bile predmet prenosa na DUTB," so
poudarili na NLB.
Ker je vrednosti določila Evropska komisija, "uprava banke ni imela razloga ukrepati
prenosnim cenam", so dodali na NLB.
Kdo s seznami ni imel nič
Tudi v Banki Slovenije so poudarili, da niso sestavili seznamov za prenos, prav tako niso
določali prenosnih vrednosti. Določila jo je Evropska komisija kot pristojna za področje
državnih pomoči, so dejali na centralni banki, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec.
Enako so zatrdili na ministrstvu za finance, ki ga je v obdobju sanacije bank vodil Uroš
Čufer.
Prav tako, če je mogoče verjeti ministrstvu, z določitvami vrednosti prenosa ni imela nič
medresorska komisija, ki je leta 2013 potrjevala sezname poznejših komitentov DUTB. V njej
so sedeli predstavniki ministrstva za finance (Mitja Mavko, Marjan Divjak, Monika Pintar
Mesarič), ministrstva za gospodarstvo (Sabina Koleša), kabineta predsednice vlade
(Miranda Groff Ferjančič) in Banke Slovenije (Janez Fabijan, Stanislava Zadravec
Caprirolo, Jasna Iskra). Komisiji je predsedoval Mitja Mavko, desna roka ministra Čuferja.
Bruselj: Bili smo le opazovalci
Toda v sklepu Evropske komisije o dopustnosti državne pomoči NLB je mogoče najti
nekoliko drugačne podatke. V njem namreč jasno piše, da je vrednost ob prenosu predhodno
določila Banka Slovenije, in to v skladu z metodologijo, določeno v zakonodaji.
Metodologija temelji na oceni neto sedanjih vrednosti prihodnjih denarnih tokov. Za velike
izpostavljenosti so izvedli posamično oceno prihodnjih denarnih tokov. Za manjše
izpostavljenosti pa so uporabili poenostavljen pristop, ki temelji na oceni verjetnosti neplačila
posojila," piše v sklepu. Metodologijo tega vrednotenja je potrdila namenska skupina, ki so jo
sestavljali slovenski organi. Evropska komisija, ECB in evropski bančni organ so bili
opazovalci, navaja sklep. Bruslju so pri oceni metodologije pomagali "zunanji strokovnjaki".
Kdo, ni znano.
Kar je morda bistveno, vrednosti premoženja so ocenili na podlagi poročil neodvisnih
strokovnjakov, torej zgoraj omenjenih cenilcev. Njihove vsebine očitno nihče ni preverjal, saj
sklep navaja, da Slovenija tržne vrednosti portfelja NLB ni ocenila.
Edina izjema je bila DUTB, ki je opravila pregled vzorca slabih posojil in prenosne cene
primerjala z vrednostmi na trgu. DUTB smo zaprosili za podatke, kolikšno poplačilo terjatev
je od svoje ustanovitve dobila za svoje terjatve od podjetij v stečajih in prisilnih poravnavah
ter v katerih primerih je poplačilo presegalo njihovo prenosno vrednost. Pojasnili so nam, da
nam bodo odgovore zaradi velikega obsega podatkov zagotovili takoj, ko bo to mogoče.
DUTB pojedla dobiček NLB.
Vsi izračuni so torej temeljili na poročilih tujih cenilcev. Na njihove podatke so nato z
obrestno mero brez tveganja izračunali neto sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov.
Končni rezultat: vse premoženje NLB, namenjeno prenosu, je bilo pri posojilih vredno 617
milijonov evrov, kar je le 27 odstotkov njegove knjigovodske vrednosti. Ocenjena tržna
vrednost tega premoženja je bila še za 130 milijonov evrov nižja, zaradi česar je Evropska
komisija celo ocenjevala, ali gre pri tem za nedovoljeno državno pomoč.
Takrat se je morala NLB zavezati h kupu ukrepov, ki so močno vplivali na poslovanje banke
v naslednjih letih – tako kot tudi poceni prenašanje premoženja na DUTB. Če bi NLB delnice
Laškega prodala sama, bi bil njen dobiček v letu 2015, ki je na ravni skupine znašal dobrih 91
milijonov evrov, le zaradi kupnine za skoraj polovico večji. Obenem bi banka lahko sprostila
tudi rezervacije.
Jazbec spet na udaru, na pomoč mu prihaja Draghi
Policijsko-tožilska preiskava, pozivi k odstopu oziroma k razrešitvi.
Vse to se je zgrnilo na guvernerja centralne banke Boštjana Jazbeca v zadnjem letu dni po
tistem, ko v javnost prihajajo posamezne podrobnosti enega od najdražjih projektov v
zgodovini Slovenije.
Da so precej napeti tudi odnosi v centralni banki, ni več nobena skrivnost. Na eni strani je
Jazbec, na drugi strani pa glavo dvigujejo pretendenti za njegov položaj, med katerimi
poznavalci političnega dogajanja opozarjajo na viceguvernerja Marka Bošnjaka.
Danes v Slovenijo prihaja guverner Evropske centralne banke Mario Draghi, uradno zaradi
desete obletnice uvedbe evra v Sloveniji. A njegov obisk je mogoče razumeti tudi predvsem
kot podporo guvernerju, ki v predkazenskem postopku o sporni sanaciji NLB brani tudi
nedotakljivost ECB. Zadnja ima namreč zadnjo besedo pri urejanju slovenskega bančnega
prostora, tudi ko je šlo za sanacijo bank.
Špekulacij, da bo guverner Jazbec odstopil, je vsak dan več, čeprav poznavalci razmer blizu
centralni banki ne vidijo resnih možnosti za tako odločitev.
Ne nazadnje mora zdržati še
dobro leto, ko se mu izteče mandat. V tem trenutku tudi ni mogoče pričakovati, da bi na
plodna tla padli pozivi za njegovo razrešitev, kar bi brez dvoma zaostrilo razmere na relaciji
med Frankfurtom in Ljubljano.
Razrešitev je včeraj zahtevalo društvo Mali delničarji Slovenije (MDS). Poslanske skupine
državnega zbora je pozvalo, naj sprožijo postopek odpoklica guvernerja Banke Slovenije
Boštjana Jazbeca. Mali delničarji hkrati pozivajo pristojne, naj sprožijo ustrezne postopke
zoper člane nadzornega sveta NLB, ki niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke.
V NLB je bilo pred sanacijo za 2,29 milijarde evrov slabih posojil, ki jih je banka že sama
znižala za približno milijardo evrov, potem pa so njihovo prenosno vrednost določili v višini
617 milijonov evrov. "In glej ga, zlomka, teh 649 milijonov evrov razlike je ravno toliko, da
so izbrisali tako delničarje kot obvezničarje NLB," se je začudil predsednik združenja Rajko
Stankovič.
Iz razkritega dela poročila računskega sodišča je razvidno, da se nadzorni svet NLB s tem ni
strinjal, a se banka kljub temu ni pritožila na odločbo Banke Slovenije, je pojasnil zahtevo,
naj na odgovornost pokličejo tudi nadzornike NLB.
Konflikt društva MDS z Banko Slovenije traja že dalj časa in je povezan predvsem z
interesom vlagateljev v izbrisane podrejene bančne obveznice.
Slovenija vodi pri slabih posojilih v BDP
Slovenija ostaja država z najvišjim deležem slabih posojil v bruto domačem proizvodu (BDP)
med vsemi državami članicami EU, sledijo Češka, Irska, Avstrija in Portugalska. To so
pokazali podatki Eurostata v začetku tedna. V letu 2015 so slaba posojila v Sloveniji pomenila
7,5 odstotka BDP oziroma 2,9 milijarde evrov. Gre predvsem za slabe terjatve v lasti DUTB.
Vesna Vuković in Primož Cirman sta avtorja prvotnega teksta (SIOL)