Mikstone

Slovenija, sramota moja. Zunaj sneži, kar je prijetno presenečenje za mularijo v državi. Naj jih vsaj narava razveseli, če jih je že država prikrajšala za vse. Malo iz konteksta; mladež, pogum velja, svet vas čaka. Ne zavrzite življenja v neskončnem čakanju in upanju doma. Ni tu prihodnosti, to je dejstvo! Nazaj! Nazaj kam? Aha, sneži, pa z sramoto sem začel….! Res, tole dogajanje ne morem opisati drugače kot sramotno. Tako očitno nategovanje zdravnice Metke Zorc ni vredno zdravniškega poklica. Kaj je že zinila vrla Metka v televizijsko kamero? Nekako takole; Jaz sem ugledna zdravnica, moj ugled je mednaroden, jaz se ne bi blamirala na ta način … ! Ja seveda Metka. Ko je Igor Bavčar kasiral sedem let, se je lotil rezervnega načrta. Rezervni načrt je zdravniško izvedeniško mnenje, da ni sposoben za zapor. O povezavah in uslugah Zorčeve sem pred meseci že pisal, zato se v tem delu ne bom ponavljal. Iz zanesljivih virov blizu Koprskega župana Popovića sem že takrat slišal, da namerav...

Bila sem deklica, žena, mati - danes pa sem ničvredna, nemočna starka vsem v napoto in sramoto !Bila sem deklica, živela brezskrbno otroštvo, se kopala v žubore čem potočku z vrstniki. Bilo nam je lepo, brez stresa, brez pohlepa. Uživali smo v naravi z živalmi na kmetiji, ki so nam dajale ljubezen in optimizem. Zrasla sem v dekle, ki se je poročilo, ustvarilo družino. Kmalu so otroci odrasli, šli po svoje. V tem hitrem tempu so pozabili name, na lastno mati, ki jih je rodila, nosila pod srcem, jih vzgojila. Postala sem ostarela vdova. Sama v hiški, v kateri me je pozimi grelo toplo srce, saj za drva zaradi prenizke pokojnine nisem imela in moje živali, ki so mi z dneva v dan kazale ljubezen in dajale občutek, da nisem sama. Tako zelo sem si želela videti vnuke, a moji otroci so bili prezaposleni, da bi me lahko obiskali, vnukom pa sem bila v sramoto, ker je bila moja hiška skromna, za rojstne dneve pa od mene niso dobili materialnih daril, saj jih nisem imela s čim kupiti. Z vesel...

Mož, z začetnicama M. K., je imel hude sanje. Prikazala se mu je ženska in se mu predstavila kot Marija Škof. Toda ne. Za tem se mu je prikazala neka druga, starejša od te; neka »stara pastirica Vera Ban«, ki da naj bi bila pred mnogimi leti »dr. Jožetu Pučniku podtaknjena s strani UDBE«. Ja, sanje so res lahko prava grozljivka, posebej še tiste, v katerih se zloba in laž prepletata z resnico, ki je v sanjskih blodnjah ni mogoče potisniti v ozadje spomina. In tako se je M. K. v napol spečem stanju ves prepoten zjutraj začel spraševati, ali ne bi bilo zanj odrešujoče, če bi svoje moreče blodnje vrgel na papir. Kdo je Marija Škof v podobi Vere Ban, seveda tako kot jaz, tudi on ne ve, spozna pa se očitno na udbovske metode, s katerimi je želel po nekoč slavni prigodi, po kateri ga pozna vsa Slovenija, znova opozoriti nase. Uporabljene metode, ki se jih poslužuje, so seveda temeljito preizkušene, za mnoge, preštevilne ljudi, življenjsko usodne. Delno sem jih okusila sama v dijaških letih,...

Življenje piše žalostne zgodbe. Kdo bi leta 1991 verjel, da bomo dobri dve desetletji po odcepitvi od Jugoslavije takšni reveži? Nihče. Če bi takrat projiciral današnje dogodke in stanje, bi šlo kolesje zgodovine v povsem drugo smer. Tako pa smo se pustili prepričati, da smo hlapci Beograda in žrtve komunizma. Pa nismo bili nič od tega. Da takoj nekaj razčistimo! Briga mene za komunizem, socializem, kapitalizem in kar je teh domislic sodobnega sveta. Vera? Isti kurac, kar se mene tiče. Kristjani, muslimani in židi, vseeno mi je, kaj je kdo! Jaz ljudi delim na dobre in slabe. Vera, barva kože in poreklo ne igrajo nobene vloge. Je pa skoraj dejstvo, da so v politiki večinoma slabi ljudje. Tudi najboljši, najbolj dobri in s pospravljenim podstrešjem, niso imuni na klic politike. Da politika iz ljudi izvablja najslabše, vas ne bom prepričeval. Poglejmo starega znanca naše scene, Vinka Gorenaka. V bivši državi mu ni šlo slabo. Miličnik, predavatelj v Tacenski kadetnici in vodja part...

Udbovka in pravnomočno obsojeni lopov Sloveniji ni pomoči. Obsojena na kriminalca Janšo in njegovo domobransko falango, nikakor ne najde luč na koncu tunela. Bi tej ubogi Sloveniji prišepnil rešitev, pa je dečva pri 23 letih gluha. No, ni samo gluha. Pri rosnih 23 letih je izžeta in razjebana, kot stara pastirica Vera Ban. Kdo pa je Vera Ban? Torej, omenjena koklja sama sebe razglaša za največjo oboževalko lopova Janše! Če že nima Janše na jeziku, pa okolico posiljuje s pokojnim Jožetom Pučnikom. Danes mineva 11 let od njegove smrti. Seveda so družbena omrežja polna domobranske nesnage in hinavščine. Pučniku bi domobranci spomenik postavili kar sredi Ljubljane. Jok fašisti, odpade. Moja pot ob Pučniku , je naslov knjige Vere Ban. Nisem je prebral, ker me tovrstno čtivo ne zanima. Sem pa ta vikend malo prelistal kopije dosjejev iz zasebne zbirke Janeza Janše. Že dolgo ni več skrivnost, da sem aktivno sodeloval pri zbiranju dokumentov in dosjejev UDBE  zanj. Eden izmed dos...

ogledalo Slovenski medijski hinavščini!

It's only me, Foxi ; Danes je vse drugače!   (povezava)