Nova droga v Mariboru?

 

Štajerska prestolnica je prišla na naslovnice zaradi neznane droge? Ljudje ležijo po tleh na mariborski avtobusni postaji. Po centru Ljubljane (na Kongresnem trgu in v okolici Metelkove) so tovrstni prizori stalnica, pa se nihče več pretirano ne razburja. Narkomani in klošarji ne umirajo, torej ni fentanil. Na trgu je že nekaj časa poceni droga, ki se ji reče "spice". Ena od oblik je brezbarvna tekočina, ki jo najraje nakapljajo na papir (lahko kamorkoli). Papir se potem razreže na koščke in s tobakom zvije v joint. Učinek je ubijalski. Po nekaj dimih jih večina obleži na tleh.

Zadnjič mi je mulc pisal iz mariborskega zapora. Da gleda scene, ki si jih nikoli ni mogel predstavljati. In potem je sledil podoben opis tega, kar ste videli v medijih na mariborski avtobusni postaji. Obsojenci zadeti ležijo po sobah, nekateri obležijo na hodnikih, pravosodni policisti pa stopajo čez njih. 

Jaz sem po zaporih v preteklosti videl in doživel marsikaj, kar je navadnim smrtnikom nepredstavljivo. Da bi se obsojenci množično zadevali in prosto ležali po zaporu, tega pa res ne pomnim.

Tihotapljenje drog v zapor je svojevrstna umetnost. Kokain, heroin in tablete se tihotapi na klasične načine. Skrivanje v razne izdelke, ki jih potem pod lažnim imenom  pošlješ in upaš, da pri pregledu pazniki ne bodo preveč natančni. Lažja varianta je, če podkupiš paznika, da on prinaša droge v zapor. Tega je precej v naših prisilnih ustanovah. Veteran tega posla je vsekakor župnik Friškovec, ki to počne vsaj od leta 2004, ko sem imel jaz opravka z njim in božjimi darovi, ki jih je skrival v kelihu.

Najtežje je v zapor prinesti travo (marihuano), ker ima značilen vonj, ki ga je težko prikriti. Kako prihaja v zapore, vam ne bom razlagal, ker nimam namena inštruirati pravosodnih policistov, kako naj opravljajo svoje delo.

Nekoč smo na zaprtem oddelku Friškovcu ukradli drogo, ki jo je imel za pripornike. Takrat nam je postalo jasno, da zaporniški župnik ni samostojen podjetnik ampak člen v prodajni verigi balkanskih bojevnikov. Šef pripora "Ramo" nam je prišel zapretit na oddelek. Robo nazaj, če ne vas Tošiću zatožim. Za druge ne bom govoril, ampak jaz droge nisem vračal.

Tihotapljenje te nove droge, ki se ji reče "spice", ni nobena umetnost in zato ne potrebuješ pomočnikov ali zapravljati denarja za podkupnine. Pisemski papir namočiš ali poliješ, počakaš da se posuši, napišeš nekaj stavkov in pošlješ naslovniku v zapor. Tam lahko pismo odprejo in ga gledajo pod lupo, pa ne bodo nič našli. Ker nič ni. Šele ko papir razrežejo in zvijejo v joint, droga postane recimo temu otipljiva. Če daš papirček na jezik ali ga pogoltneš, je pizdarija zagotovljena. Nezavesten boš obležal na tleh.

V največji slovenski zapor na Dobu največ droge pretihotapijo Albanci. Večje količine, mobilne telefone in druge tehnične pripomočke danes tihotapijo na Dob večinoma z droni. V ta namen so že pred leti pošiljali svoje v Ajdovščino, kjer so jih v nekem podjetju (C-Astral) naučili upravljati z droni. Nekaj so jih tam po naročilu izdelali prav za tihotapljenje v zapore, z nosilci za robo. V Slovenski vasi je bila lokacija v najeti kmetiji, od koder so potem operaterji v nočnih urah oskrbovali zapornike. 

Očitno precej uspešno, saj do danes niso še nobenega sklatili okoli Doba. Druga zgodba je Povšetova, kjer so pravosodni in navadni policisti ujeli nekaj nadobudne mularije iz Fužin, ki je drone krmarila okoli zaporniških oken.

 

Model za tihotapljenje (brez predelanega nosilca)