Nabijanje plašnic 2026 edition: levica laže za napredek, desnica za domovino, narod pa plačuje oboje

Zdaj je čas, ko ni več časa, sem zjutraj prebral na nekem desničarskem portalu za strašenje in zavajanje bogaboječih vernikov. Pravilo bi sicer bilo Janšeboječih, ampak pustimo podrobnosti. Jaz bom rekel takole. Zdaj je čas, ko je še čas, ker po volitvah bo prepozno. Čas za tiste, ki jim je še ostalo kanček razuma in lastne pameti. Ker tisti, ki živite v levih in desnih mehurčkih ste izgubljeni primeri. Zakaj?

Laž proti laži, slovenski medijski ring, zmaga najglasnejši kreten 

Sem si vzel čas in pregledal najbolj udarne leve in desne spletne strani, ki obstajajo zato, da ovcam perejo možgane in utrjujejo njihovo vero v edinega voditelja. Paradoks je, da stranka, ki najbolj glasno zagovarja demokracijo in pluralnost mnenj, deluje kot Titova komunistična partija. Model in način, ki so ga potem posvojile tudi druge slovenske stranke, ene bolj uspešno, druge manj. Po prebranih prispevkih, kolumnah in komentarjih sem prišel do zaključka, da vam ni pomoči. 

Če vas vsak dan zastrupljajo z istimi lažmi, drugače niti ne more biti. To ti je kot droga. Če jo vsak dan konzumiraš, si navlečen. Danes težko najdeš kaj argumentiranega v katerikoli razpravi ali temi, ker gre za vojno laži proti lažem. Zmaga najglasnejši, žrtve smo pa mi vsi. 

Čeprav to ni sreča, bom temu rekel k sreči tega ne veste, ker sicer bi znali postati najboljši na svetu po samomorih. Če to že nismo, ne vem?

Časopise in revije ne kupujem že desetletje in več. Izjema sta Mladina in Reporter, ki ju kupujem iz navade. Da je zjutraj pri kavi nekaj za listat in zavijat z očmi. Večine potem nikoli ne preberem, ker ni kaj brati. Mladina je skrajno levičarski pamflet, Reporter pa že dolgo nima več identitete odkar mu uredniško politiko diktirata Vesna Vuković in Primož Cirman, oba v službi Golobovega dvora. 

Med branjem in klikanjem po teh političnih portalih mi je padlo v oko, da vsi dosledno prosijo za donacije in finančno podporo za svoje prispevke ali medije. Brez denarja ni muzike ali kako? Jaz za donacije prosim za preživetje, ne za svoje pisanje. Pri vseh prilivih od sponzorjev in podjetij v državni lasti, ki z denarjem zalivajo vladi naklonjene medije, ni nobene vsebine. Samo laži in osladna politična propaganda. Samo Siol poglejte, bo vse jasno. 

Jaz vem za stvari o katerih ne morem pisati, ker bi po domače povedano najebal. Ne morem, ne upam, tu meja ni najbolj jasna. Če bi kakšno od zamolčanih zgodb objavil večji medij, bi država pokala po šivih. Ampak jaz nisem medij. Včasih me ima, da bi kakšno od teh umazanih domačih zgodb objavil. Hodim po tanki črti, bom s tem povečal obisk in dobil več denarja do naročnin in donacij ali bom dobil obisk policije in mafije na domu? Denar seveda rabim. Ampak? 

Če me je kaj življenje izučilo, me je to, da ne začenjam vojn, ki jih ne morem dobiti. Že tako zadnjih 15 let hodim po sodiščih zaradi tekstov, kjer sem užalil in umazal čast in dobro ime tistih, ki časti in dobrega imena nikoli niso imeli. In potem iščem donacije, da plačujem odvetnike? Narobe.

Ko sem bil pri koncu svoje analize vaših mehurčkov, je odjeknila novica, da je Golob na neformalno delovno kosilo povabil šest strank. Na očitno presenečenje vseh, tudi stranko Resni.ca. Prvi je eksplodiral Janezov mehur. Stevanović je v trenutku iz skrajnega desničarja postal skrajni levičar, srbski agent, ki mora zaščititi Jankovićevo dinastijo in Kučanovo nasledstvo. Če Stevanovića ne bi dobro poznal, bi se še ustrašil prihodnosti. Za uteho naj vas pomirim, da se ni povabil sam in ga tja niti ne bo. Nihče ne bo šel, da ne bo ugibanj!

Privid demokracije je padel takoj. Očitno je tam obstajalo upanje, da bo Stevanović po volitvah deloval kot Jelinčič, torej kot politična prostitutka, ki prodaja sebe in glasove svojih poslancev. Tega filma Slovenija ne bo videla, to vam lahko jaz zagotovim, ker sicer bom prvi, ki bo stranki obrnil hrbet.

Okno v svet se zapira. Politične stranke so vam na okna nabile rešetke in zagrnile zavese. Stojimo torej pred zelenim platnom in konzumiramo, kar nam projicirajo. 

Slovenska medijska krajina! Vsak ima svojega Goebbelsa, samo imenuje se urednik. Zavese, plašnice in propaganda, dobrodošli v slovenskem oknu v svet (z zaveso dol)

avtor vas prosi za donacije (za preživetje ne pisanje) Ne trudim se, da bi moji delali dobro, ker jih nimam. Sem sam.