The best of (vrženo stran)

 

Še en rojstni dan je minil. Raje jih ne štejem več. Čestitke in lepe želje od povsod na internetu, v živo pa bolj žalost. Neka navada je, da so ta dan vsi prijazni ali se vsaj delajo prijazne. Škoda, da mi ni na čelu pisalo, da imam rojstni dan. Kdo pa ve, da bi svoje odzivanje prestavil na prijazne nastavitve. Sem pa prvič doživel, da mi je nekdo zabrusil, vidim da imaš rojstni dan. V tistem tonu, če misliš, da ti zaradi tega danes ne bom težil ....!

Dobil sem vprašanje, če se spomnim svojega najboljšega rojstnega dne? Zanimivo vprašanje. Mogoče težko, ker je bilo rojstnih dni toliko, da se vseh ne spomnim več. Prvi rojstni dan v zaporu! Kdo se tega ne bi spomnil? 

September 2004, takrat sem dopolnil 34 let

Zapor na Povšetovi v Ljubljani. Stara propadajoča zgradba, ki sem jo dobro poznal. Konec leta 1997 in dobro polovico naslednjega leta sem bil že tu zaradi vpletenosti v mater vseh afer na Slovenskem. Ni pa to padlo na moj rojstni dan, sem prej prišel ven. Sedem let kasneje je šlo za bolj običajne zadeve kar se tiče očitkov iz obtožnice. Skratka nič velikega in zapletenega. 

Tisto jutro 26 ga septembra ni bilo nič posebnega. Zajtrk, vpitje paznikov in letanje odvisnikov po sobah. Čestitk in bebavih želja, da čas čimprej mine nisem bil deležen, ker nisem razglašal, da imam rojstni dan. Še domov nisem poklical, ker bi slaba volja potovala v obe smeri. Dan, ki mine kot vsi drugi. Če si zaprt, ni nobenega razloga za slavje.

Tistih rojstnih dni, ko sem bil majhen, se ne spominjam rad. Vse je bilo na komando. Vedno dve torti, sadna za sestro, čokoladna zame. Izbrani sorodniki, zdaj se slikaj, zdaj pihaj, zdaj lahko ješ in na koncu poberi se v sobo igrat. Odraslih se ne moti pri mizi. Obetal si nisem nič, ker mi je hitro postalo jasno, da so moji otroški rojstni dnevi razlog za druženje odraslih.

18 rojstni dan bi moral biti poseben za vsakogar. Jaz se svojega pri najboljši volji ne spomnim. Če sem dobil Vespo za rojstni dan? Ne vem, mogoče. Enkrat je bila za spričevalo, drugič za rojstni dan, odvisno od dnevnega počutja mojega fotra. Približno toliko kot ima leto dni, tolikokrat jo je vzel nazaj in potem do večera vrnil. Tisti dan leta 1988 me ni bilo doma. Starši od moje prve punce so mene in njo povabili v neko znano gostilno na Gorenjsko. Na štruklje. Takrat sem bil športnik, alkohola in cigaret nisem poznal, zato kakšna divja žurka niti ni bila opcija.

Naslednje leto sem moral 15-ga septembra k vojakom v JLA. Enajst dni kasneje sem imel rojstni dan. V kantini sem si kupil napolitanke in dve steklenici skopskega piva. Prvi alkohol v življenju. Spil sem steklenico in pol, potem sem bruhal. Najraje bi se pobral spat, ampak za fazane so veljala druga pravila. Pozno popoldan sem stal v vrsti, pozdravljal zastavo in lovil ravnotežje. Devetnajsti rojstni dan si ne zasluži nobenega spomina. 

21 rojstni dan je bil drugačne sorte žalost. Bilo je leto osamosvojitve, vojne, prve zaposlitve in trgovine z orožjem. Vem kje sem bil tistega septembra, ko sem na koledarju obrnil 21 let. V Kočevski Reki sem na Kočah zasliševal ujete oficirje JLA iz Ribnice in Kočevja. Pozno popoldan je prišel ukaz, da se s skupino odpeljem v Koper. Tam smo nadzirali luko in iztovarjanje orožja. Potem je sledilo natovarjanje na kamione in spremstvo do žage in spodnjih garaž v Kočevski Reki. Tega večera sem spoznal Zvonarja. enega glavnih operativcev Janševe trgovine z orožjem. Čestitk nimam v spominu, niti kakšne zabave. Alkohola še vedno nisem pil. 

Epizoda, življenje prihajam

Dobro se spomnim  svojega 25 rojstnega dneva. To so bili moji zlati časi, lahko danes rečem. Imel sem M5, Audi 80, dva Kawasakija, stanovanje v Izoli in sef nemških orlov od trgovine z orožjem v ljubljanskem stanovanju. V Luciji sem najel restavracijo Asterina in tam organiziral zabavo za vso takratno kriminalno smetano. Med drugimi je prišel tudi Vlado Kun z ekipo in celo Roman Leljak s svojim Lambotom. Leljaka nisem povabil, prišel je z Marjanom Jermanom. Spomnim se, da mi je bil predstavljen kot obetaven mafijec, potem pa je postal goljuf in ustaški izmeček. Bil je to čas, ko je droga na velika vrata prihajala v Slovenijo, jaz pa nisem bil na "ti" niti z alkoholom.

Vse naprej od 25 rojstnega dne bi opisal kot žalost in katastrofo zaradi serije napačnih odločitev. Pri 28 ih sem imel že dva otroka, oba nenačrtovana, eden je bil celo izsiljen (zakaj, se je izkazalo leta kasneje). 

Za 31 rojstni dan sem bil prvič navlečen. Poleg treh otrok je bila še čarovnica spet noseča. Vrata v pekel so bila odprta in pot tlakovana.

Naprej nimam lepih spominov. Do leta 2008, ko sem se za rojstni dan zabarikadiral v sobo na Rimski cesti in teden dni nisem prišel ven. Potem je sledilo novo poglavje v iskanju sebe brez opojnih substanc. 

Za 40 let sem spoznal osebo, zaradi katere sem do danes ostal na pravi poti.

Ena taka prelomnica je za večino 50 in Abraham. V mojem primeru je to padlo v obdobje, ko se je k nam vrnil fašizem na velika vrata. Janša nas je zaklenil, moderno in odgovorno je bilo biti ovca in širiti idiotizem, #ostanidoma. In smo ostali. Gostilne in prleški sendviči so bili za politično elito, za navadno rajo pa cepiva in sedi doma, dokler se ti ne zmeša. Ostalo je še kolo, ampak potem se raje pišem Burek-Grims. 

The best of česa, se lahko vprašam? Stran vrženo življenje.

 

      p.s. pls donate