Mladost, norost, socializem in glasba. Daleč so časi, ko me je glasba zanimala. Redko se zgodi, da me prime, da bi nekaj poslušal. Nove glasbe ne poznam, stare pa sem se naveličal. Kaj danes posluša mladina in zakaj, me niti ne zanima. Dvomim, da današnja generacija glasbo dojema kot upor? Nekoč je bilo drugače, glasba je bila upor proti takratnemu svetu.
If the kids are united! Shame 69. Tega večina ne bo razumela. Bom poskusil drugače. Nedelja zvečer. 19.15 Cik Cak zajčki. Potem obvezna poročila in spat. Kdo pa je hotel biti ob osmih zvečer v postelji? Ostal je radio in tista oddaja Marjana Kralja, V nedeljo zvečer. In tako sem vsako nedeljo zvečer do konca oddaje ždel pod odejo in poslušal, kar se je takrat vrtelo.
Potem je prišla puberteta in druge stvari, a glasba je ostala. Kaseto Pankrtov Lublana je bulana sem doma poslušal na skrivaj, ker bi lahko fotru odpovedalo srce od razburjenja. Njemu so bili ljubši Avseniki in Franc Košir. Tega tipa s trobento nisem maral že zato, ker je po tivolskem ledu trobil, kadar so nas nažgali plavžarji. In to je bilo kar pogosto, da so Jesenice slavile sredi Ljubljane.
Preden me je življenje odneslo na služenje vojaškega roka v jugoslovansko armado, me je začela poleg glasbe in športa zanimati še politika. Kdo je ta Srb Slobo in zakaj srbi skandirajo; "Smole, uhvati me dole" ? Izvedel sem na služenju takratni domovini. Še prej so nam v Sloveniji zaprli nekega Janšo in tipe, ki so vojski sunili tajne dokumente. Režim je bil na strani armade, narod pa na strani priprtih. Zgodila se je Roška, ki je bil razlog za številna "špricanja" šolskih ur. Takrat se mi ni moglo sanjati, da bo zaprti Janez leta kasneje tako usodno vplival na moje življenje.
Kongresni trg je bil prizorišče koncerta, ki je takrat dodobra prestrašil režim. Niso igrali za sadni jogurt, še manj za režim. Danes bi temu rekli, da so "špilali" za svobodo in demokracijo. Proti partiji in enoumju, ki je danes zasidran v sekti ostarelega komunista Janeza Janše. Danes trditi, da so bili Pankrti, Laibach, Lačni Franz in ostale glasbene skupine tistega časa režimske, lahko pride samo iz umazanih ust stare komunistične ovaduhinje, ki je našla pristan v sekti SDS.
Glasba je šla z mano v daljno Bitolo, kjer sem moral odslužiti svoj dolg do Jugoslavije in Tita. Walkman Sony in TDK posnete kasete. Po kasarni so v prostem času vrteli samo narodnjake, kar je znalo biti naporno. Potem je pritisnila vročina, meni je bilo vsega dovolj in privoščil sem si podvig, ki je bil potem razlog za beg in ostale dogodke. Vojaka, ki je vrtel glasbo sem prijazno vprašal, če vstavi in zavrti mojo kaseto. Začel je prevrtavati in poslušati na slušalkah, potem mi je kaseto vrnil s komentarjem, da ne bo vrtel tega slovenskega sranja. Ne boš, jaz pa lahko vse dneve poslušam vašo jebeno Dragano Mirković in Južni veter?
Potem, ko sem onesposobil tistega nesrečneža, ki ni imel posluha za dobro muziko, sem vstavil svojo kaseto in navil na ves glas. Po kasarni in čez pol Bitole so se slišali Pankrti in Kranjski Janez, odmev je šel do Planine Baba in nazaj. V kasarni je nastala panika. Dežurni oficir je tolkel po vratih, jaz pa sem se delal gluh. Pri Zdravljica bendu in Žive naj vsi narodi je v prostor vdrla vojaška policija.
Končal sem v vojaškem priporu. Pot od tam je botrovala pobegu v Skopju in usodi, ki mi je bila očitno zapisana. Med begom proti Sloveniji sem se videl na večernih poročilih, zato televizorjev nisem več iskal. Nekje sem staknil mini tranzistor in zvečer vrtel radijske postaje. Ujel sem znan glas, čeprav je hreščalo, da je bilo komaj kaj slišati. Ljubljana 1 in Marjan Kralj. Za mornarje, za vojake in za pozabljene, Od višine se zvrti. Slovenija je blizu, sem si mislil.
Piše se leto 2025 in jesen življenja je tu. Stari evergreeni me spominjajo na mladost, zato jih raje ne poslušam več. Glasba že dolgo ni več upor ampak preprosto biznis. Brez energije in brez sporočil, ker je svet zdavnaj zaribal. Socializem je bil pasji. Brez sadja v jogurtu in preveč učencev je skrivaj obiskovalo verouk. Godel si lahko za režim in partijo, ali pa te ni bilo, danes iz čisto drugih vzgibov lažejo podporniki morije v Gazi.
Zdaj smo prišli do domoljubne glasbe. Za 5000 evrov, če bo šlo Janezu v uho kot Thompson, lahko postanete prav to. Slovenska domobranska domoljubna rock ikona. Namig. V pesmi je treba opevati osamosvojitev, Slovenijo, krščansko vero, mater božjo in Janeza Janšo. Cankarjev dom in klet raje ne omenjajte! TV Sekta obljublja vrtenje non stop in široko podporo na podeželju. Pankrti, Laibach, Lačni Franz in po novem najbrž še Šank Rock so režimski bandi za slovensko desnico. Bojo za izbrisane in Jankovića godli.
Glasba, zakaj?
Komentarji
Objavite komentar