Teden se je začel obetajoče. Glavo gor in gremo reševat, kar je nerešeno. Prva postaja banka OTP nas Slovenski cesti. Samo eno potrdilo rabim od njih. Pred mano v vrsti osem ljudi. Eden od njih je nekaj urejal za skupino Pakistancev, ki so sedeli ob zidu. To ne bo šlo, nimam dve uri časa za stati v vrsti. Sem verjel, da so ti časi mimo in bom našel prazen prostor.
Kdo pa v dobi interneta in pri vseh bančnih aplikacijah še hodi fizično na banko? Očitno hodijo, na tiste pri zidu pa nisem prej pomislil. Saj vem, kupiti revijo ali cigarete na kiosku je misija nemogoče, če je nekaj temnopoltega pred teboj. Izvajajo neke finančne transakcije, ki trajajo v nedogled in maltretirajo tam zaposlene. Da upokojencev, ki tam plačujejo položnice in iz zaposlenih izvabljajo vse veščine socialnega dela, raje ne omenjam. Slovenska odpade.
Grem naprej proti strogemu centru. Bivša SKB na Ajdovščini je zdaj OTP. Zavijem v meni dobro znane prostore v upanju, da ne bo nikogar. Spet katastrofa. Za ograjo je stalo deset strank, od treh blagajn pa je delala samo ena. Pa to ni res, saj nismo niti zadnjega niti prvega v mesecu. Od kje tak naval na banke? Obupam, danes se ne grem več. Potrdilo pa vseeno rabim, skoraj nujno.
Na vogalu nasproti mestne trdnjave Zorana Jankovića stoji še ena OTP banka. Gneče sicer ni bilo, a ni bilo tudi nikogar za "šaltarjem". Samo en svetovalec se je ukvarjal s stranko. Tisti, ki je manjkal pa bo na voljo čez pol ure. No, to je pa preveč, potrdilo bo očitno počakalo na zadnji trenutek, ko se bo že vse potapljalo. Takole se pa ne grem, sem jezno odkorakal iz banke.
Po slabi uri tavanja po centru in slabem občutku v želodcu, ker sem pri Raspopoviću v POP'S placu pojedel premasten in pokvarjen burger, sem bil pri metu puške v koruzo. Ker sem se vračal po isti poti, sem bolj iz obupa kot upanja še enkrat zavil v tretjo banko. Manjkajočega še vedno ni bilo, zato se me je usmili svetovalec in mi sprintal želen papir. Zastonj, je posebej poudaril, ker sem prej brez veze čakal. Ob slovesu mi je navrgel, da si lahko na spletni aplikaciji banke sam izvozim kar potrebujem, da mi zato ni treba hoditi na banko. Komaj čakam, da se še s tem ukvarjam.
Dan prej sem se sprehajal ob Ljubljanici in srečal župana Jankovića. S soprogo je sedel na praznem vrtu Steak Housa in jedel nekaj pohanega. Enkrat bom šel sem na zrezek, sem sklenil. Če je dobro za Zokija, bo tudi zame. Včeraj pozno popoldan sem se res znašel v omenjeni restavraciji na zrezku. Vse super razen računa na koncu. Najbrž je zato Janković sam sedel na vrtu, sem potem razmišljal? Zaradi cen, ki so prilagojene bogatim turistom.
In potem domov. Prišel sem do podvoza Celovške, ko je motor začel tuliti in vrteti v prazno. Saj poznate to. Dela, pa ne gre naprej. Sklopka, pogon, ne vem? Kar vem je, da bodo spet stroški. Slabe volje razjaham skuter in ga porivam dva kilometra do doma. Servis je na drugem koncu Ljubljane, torej rabim kombi. Zvečer tipkam Google in iščem primeren prevoz. Pošljite ponudbo, izpolnite obrazec in tako naprej. A ne gre, da pokličem in se zmenimo kot ljudje? Kot nekoč, lepo prosim! Ta vlak je odpeljal. Izpolnim in pošljem, čeprav brez upanja. Bom jutri našel kakšno številko, sem težavo brcnil na naslednji dan.
Prišlo je jutro in kliče me neznana številka. Od tistega poslanega včeraj. Za vodovod se nihče ni oglasil dva tedna, ta odziv pa kar pohvalen. Pridejo čez eno uro, kar mi odgovarja. Cena 120 evrov mi sicer ne odgovarja, a nimam izbire. Plačam in pošljem skuter na servis. Zdaj me najbolj skrbi, koliko me bo vse skupaj stalo. Konec poletja in nepredvideni stroški grejo skupaj kot ideologiji SDS in Levice.
Kot sem začel, bilo je obetajoče, potem pa ne več. Imam pa tisto iz začetka, da lahko "grindam" naprej. Pred vročo politično jesenjo, grejo naslovi v medijih. Kot, da nas navadne smrtnike ne čaka navadna "vroča" jesen. Cestni križ je očitno vzel hudič, drugi pravijo korupcija in nesposobna uprava Darsa. Zdaj se selimo na nebo. Za gradnjo nebesnega križa bodo po defaultu bolj primerni skrajno desni.
Včeraj pred tistim zrezkom in slabo voljo na Celovški, sem nekaj minut gledal kajakaše na Ljubljanici. Videl sem marsikaj, Požarjevih vohunov pa od nikoder. So bolj fokusirani na policijske leteče predmete zadnje čase, Bojan je pa ekskluzivo prespal 😭🙅
Kaj so zamudili? Luka Mesec v restavraciji Breg gosti očitnega migranta. Šef Darsa Andrej Ribič pred pizzerijo Raspopovića mirno kramlja z dvema vidnima članoma ljubljanskega podzemlja. Tokrat brez Čeferina in črnogorskega mafijca Kovača. Imajo Svobodnjaki to, ne bojte se za njih. Za več, se po ulicah centra sprehodite sami 💣😎
Donacije 🙏
Komentarji
Objavite komentar