V četrtek se odprejo šolska vrata. Poletja je torej praktično konec. V pomanjkanju resnih tem, ki jih sicer ne manjka ampak se jih nihče ne loteva, so škandali povezani s seksom in drogami vroče poletno branje. Spolni predator Slavko Kmetič iz SDS ni doživel medijskega linča, ker je njegov lik afera Fotopub potisnila v pozabo. Omenjena aktualna afera je pokazala vso bedo in zlaganost kulturne sfere in medijev. Zabave v omenjenem pubu začinjene z drogami in BDSM orgijami niso od včeraj. V zadnjih dveh letih se je tam pojavil malodane vsakdo, ki nekaj velja ali hoče veljati na kulturniški sceni. Spomnim se prizora lani na Tivolski črpalki, bil je petek po enem od protestov, ura pa med četrto in peto zjutraj. Na črpalki sem se ustavil, da kupim cigarete. Na pločniku je sedelo nekaj napol razgaljenih in popolnoma zadetih mladenk, zraven pa taksist in pokojni Uranjek. Prepirala sta se, ker taksist ni hotel v avto vzeti punc, ki očitno niso vedele kje so in kaj se dogaja. Zadete do konca. Pred več kot desetletjem sem poznal to sceno, ampak kaj takšnega nisem videl nikoli. Zraven so stali drugi taksisti in eden od zaposlenih na črpalki. Samo smejali so se, da je to stalnica in da zombi dekleta prihajajo oz. jih prinesejo iz bivše črpalke čez cesto, kjer je zdaj Fotopub.
Danes se vsi otepajo poznanstva s Smodejem, kar je pričakovano. Organom pregona najbrž ne bo težko prepoznati udeležence teh zabav in žrtve, če bo za to interes. Zborno mesto pred zabavo, Tivolska črpalka. Po pijačo, cigarete in kondome so iz Fotopuba redno hodili čez cesto na Tivolsko črpalko. Če je zmanjkalo droge, je diler prišel sredi noči. Uganite kam? Na Tivolsko črpalko. Kupec pa čez cesto do njega. In kaj je tam? Povsod so kamere. Judeževa, ki je spet vstala od mrtvih, pa je najbrž zadnja, ki lahko kogarkoli opravlja in opravičuje dejanja samomorilca. V resni preiskavi bi hitro lahko »fasala! status osumljenke za zvodništvo. Če staremu decu rihtaš mlade naivne punce z vedenjem, da jih bo omamil in na njih izvajal svoje spolne fantazije, je to navadno zvodništvo.
Okoli leta 2000 je nekaj jeznih taksistov hotelo obračunati z goljufivim šefom Čivićem. Na Tivolski črpalki so ga zgrabili in stlačili v prtljažnik njegovega Audija. Na "pogovor" so ga peljali na Toško čelo. Jaz sem ob strani opazoval dogajanje in si mislil svoje. Kamere so vse posnele in skupaj z ugrabitelji sem končal na policijski postaji. Pa nisem imel nič zraven. Ker sem videl in nisem prijavil, sem bil osumljen, da sem sodeloval pri tej zadevi. U glavnem, vse kar se tam zgodi, je posneto.
V zadnjih dneh sta nas zapustila dva nekoč velika politika, Jože Mencinger in Ivo Hvalica. O prvem ne vem nič razen tega, kar je javno objavljeno in znano. To v bistvu pomeni, da se Janez Janša ni nikoli zanimal za Mencingerja, sicer bi se nekoč ukvarjali z njim. Ivo Hvalica je druga zgodba. Nekoč poslanec stranke SDS in njen najbolj prepoznaven glas in obraz. Njegove polemike v državnem zboru so bile legendarne. Janša je v njem prepoznal grožnjo prestolu in ga enostavno odžagal. Enostavno za javnost in vernike. V ozadju pa se je dogajalo marsikaj. Janšo je najbolj skrbelo, da bo Hvalica prestopil v drugo stranko in tja odnesel vse njegove skrivnosti. Od trenutka, ko je Hvalica pred spomenikom Rudolfa Maistra oznanil svoj razhod z Janšo in stranko SDS, je postal najbolj nadzorovana oseba v zgodovini te države. Hvalica je leta kasneje, ko je začel izhajati Special blog povedal, da je za to vedel, da mu ni ostalo skrito. Tega mu seveda nisem verjel. Potem pa se je nekega pomladnega dne dobil v Ljubljani z Ludvikom Čanžkom v kavarni Union. Povabljen sem bil tudi jaz. Hvalica mi je pokazal nekaj fotografij, ki jih je posnel njegov sosed. Na fotografijah pa jaz, Dare in ostala ekipa med oprezanjem in smukanjem okoli njegovega avta in doma. Vedel sem takoj in živel z vedenjem, da ste pred vrati s slabimi nameni, je zaključil.
RTV SLO postaja navadna parodija, ki jo v veselje sekte režira Janez Janša, producentsko vlogo pa je namenil Urošu Urbaniji. Ta zaposlenim sporoča; »Ne bojte se«! Najbrž med vrsticami sporoča, da Janša ni tak mračnjak in fašist, da ni razloga za bojazen. Kje je upor, halo? Dejan Koban bere poezijo pred vrati direktorja Urbanije. Daj Koban, ko boš končal, pridi še do mene. Jaz bi tudi malo poezije poslušal. Niste resni vsi skupaj na RTV SLO ali pa vam ni tako hudo in se vam v resnici jebe za gledalce? Kaj je prineslo branje ustave in poezije med protesti? Nič! Na RTV je vojno stanje. Vse drugo besedičenje je sranje. Vojna je in pika. Ali če hočete, gre za specialno vojaško operacijo Janeza Janše, da dekomunizira javno televizijo in jo naredi fašistično.
Če streljajo nate in te zasipavajo z raketami, ne greš brat poezije, ne zahtevaš prevoza na varno, npr do Kranjčeve, ampak zahtevaš strelivo in streljaš nazaj. Medijska krajina pri nas preneseno ni ZDA ali NATO, zato se bodo »ukrajinci« na javni televiziji morali boriti sami. Ampak začnite se že boriti, agresor razume silo. Glede na to, da je za agresorja največji slovenski pesnik Igor Pirkovič, jim je poezija tuja.
Addiko Bank SI56 3300 0001 0811 708
Komentarji
Objavite komentar