Prepoved opravljanja poklica. Če se ne bi desni mediji »zavzeli«,
za izsiljevanje obsojenega propadlega novinarja Vladimirja Voduška, prepoved
dela ne bi nikogar zanimala. Tole kar se gredo zdaj okoli Voduška je navadna
sramota. Ali raje njihovo ogledalo. Naenkrat ni več sporno, da je Vodušek
zlorabil novinarski poklic za izsiljevanje pokvarjenih direktorjev. Na desni je
takole; »Če je naš, naj krade, laže, fuka
živali in isti spol…., ni zime za naše«! Bog oprošča, Janez pa po potrebi.
Sodišče je v sodbi zapisalo, da Vodušek leto dni ne sme
opravljati novinarskega poklica. Kakšno sranje pa je zdaj to? Oni iz desne se
derejo, da je delo ustavna pravica, da je torej prepoved protiustavna.
Kretenizem na kvadrat, sodba in vse ostalo.
Za vse službe v tej državi zahtevajo potrdilo o
nekaznovanosti. Razen za državni zbor in ministre. Brez izpiska iz kazenske evidence danes ni službe. Če pet let
po dejanju ne narediš nove pizdarije, se kazenska evidenca izbriše. Teh pet let pa si u totalnem kurcu. Nobene službe ne moreš dobiti, ker ti to onemogoča
zakon in zahtevek po potrdilu o nekaznovanosti. Kako je zdaj s tem in ustavno
pravico do dela?
Ko sem jaz leta 1998 prišel iz prestajanja zaporne kazni
zaradi afere Depala vas, sem imel kazensko evidenco. Skoraj jokal sem pri
Janezu, da me nekje zaposli, pa ni šlo. Sorry, imaš kazensko evidenco, boš
delal naprej na »črno«. Da sem jo dobil zaradi njega in njegovih blodenj o "Organizaciji", je raje pozabil. In tako je bilo. Ker sem imel zaradi tega non stop
težave, so se me leta 2000 »usmilili«.
Janša je me poslal na sedež SŽ na
Kolodvorsko, kjer me je pričakal Slavko Kmetič. Hotel me je poslati na šolanje
za strojevodjo, pa sem ga vprašal, če se mu je zmešalo ali je samo pijan
navsezgodaj? Slavko je šel zmeden poklicat Janeza, da nočem biti strojevodja.
Pa mu je Janez pojasnil, da sem jaz tisti »sporni«, predviden za Bučarja in
ŽIP. Nekdo drug iz kroga SDS je takrat šel za strojevodjo.
Na ŽIP-u pa isti
kurac. Ne vem kaj Janez misli, ampak zaradi kazenske evidence ne moreš
biti redno zaposlen, je tarnal Bučar. Na koncu so sklenili, da bom delal preko
študentske napotnice, na tujo ime seveda. Bučar je za vsak slučaj hotel, da se
zaposlenim predstavljam z imenom, ki je bilo na napotnici. Tako sem za leto dni
postal Boštjan Ohnjec.
Po tisti pizdariji z varnostniki in Njavrolinom na predsedniškem
vagonu, je bilo študentskih napotnic konec. Iz urada za varovanje se me
prepoznali in na ŽIP-u je zavladala panika. Čez noč so me redno zaposlili,
dobil sem odločbo »Snažilka«. Kakšno sranje pa je zdaj to, sem vprašal Bučarja.
Pa mi je prodal, da je to najnižje delovno mesto, da se v to zaradi kazenske
evidence najbrž nihče ne bo vtaknil. Najbrž? Kdo pa naj bi se v trdnjavi SDS? Saj boš delal isto kot do zdaj, torej nič.
Gre samo za papir.
No, ta papir sem mu nalepil na plešo in za vedno zapustil to
SDS ovsko gnojišče na Kolodvorski. Običajni ljudje si najbrž ne predstavljate,
kako izgleda na Slovenskih železnicah. Manjkajo samo še Janševe slike, tam so prave
domobranske Dedinje.
Ker pet let nisem znal preživeti od zraka in železnice, sem bil dobesedno prisiljen v kriminalne podvige za obstoj, preživetje in plačilo
računov. Ker se vedno ni izšlo, sem spet končal v zaporu, dobil novih pet let
kazenske evidence in ta začaran krog traja od leta 1998. Zadnjih deset let se
sicer nisem zapletal v kriminalne posle, so mi pa verniki Janše spisali toliko
tožb in ovadb na račun bloga, da v tem življenju ne bom nikoli imel čiste kazenske evidence.
Torej. Katerakoli medijska, časopisna, televizijska in kar
je teh lažnivih hiš, naslednjih pet let ne more zaposliti novinarja Voduška. Mogoče
lahko piše na črno za sindikalno glasilo SŽ kot Tomaž Majer. Prepoved
opravljanja poklica je brezpredmetna, saj bo Vodušek naslednjih pet let nezaposljiv.
Pravite, da je pravica do dela zajamčena z ustavo. Mar to
pomeni, da je vsak zahtevek delodajalca za potrdilo o nekaznovanosti
protiustaven?
Ne vem, meni je to zajebalo celo življenje.
 |
| Vodušek, post game report 😈 |