Kot sem že napovedal, pravljic in fikcije ni več. Pravljični
lik je v ZF pravljici obdeloval Bled, zraven vpletel Cio, drone, zombije in
podobno filmsko navlako. Za »joke«, za zajebancijo. Slovensko ljudstvo pa me je
obsodilo zaradi groženj? Škoda besed, ker ste vi to fucking ljudstvo. Tudi ex
Prison in izmišljeni Dejan Milić ni bil brez posledic. Ker me preganjate zaradi
pravljic, jih ne boste več brali. Ta Prison blog ni pravljica. O čem bom pisal,
pa veste.
Trenutno najbolj vroč pripornik na Povšetovi je Stefan
Cakić. Zakaj je v priporu, mi ni treba posebej napisati. Da ne bo očitkov o
medijskem umoru. Npr. podganji šund ob vsaki omembi mojega imena naniza vso
pravo in lažno kriminalno zgodovino.
Cakić? Kdo ga brani in v kakšno smer gre obramba po danem
zagovoru, vam je jasno. Cakić sam nerad govori, v glavnem prebere kar mu
odvetnik napiše na listek. Gre za šahiranje odvetnika s tožilko, da izbori
najugodnejšo izhodišče za nadaljevanje sojenja. Uboj? Uboj na mah? Umor?
Naklepni umor? Silobran? Prekoračen silobran? Nekaj od tega bo kasiral Cakić.
Kaj, je v veliki meri odvisno od odvetnika Fišerja.
Obrambi ta trenutek najbolj škodujejo izjave, ki jih je
Cakić dal na začetku, preden je pooblastil Fišerja. Tiste izjave so najbrž še
najbolj verodostojne, ker vse ostale je sestavil in spisal Fišer. Minuli mesec
se je iz ljubljanskega pripora vrnil moj dober znanec. Ne bom ti nič o Noviću, ker so bile težave zaradi tebe, me je
najprej zavrnil. Da ne boste ugibali kateri kriminalec je moj znanec, poznam
jih veliko. Še več pa poznam paznikov, po novem pravosodnih policistov. Nikjer
nisem zapisal, ali se je znanec vrnil iz
prestajanja pripora ali iz službe v priporu.
Ne zanima me Milko. Čeprav je res, da sem zaradi slednjega
večkrat »operiral« z lokacijo Povšetova 5, ker me je tako prosil njegov nečak.
Zanima me Cakić.
Cakića zaradi preteklosti v tujski legiji in umora znanega
igralca priporniki in osebje obravnavajo kot zvezdnika. Za zapahi je tako, da
so najbolj razvpite barabe največje zvezde. Strahospoštovanje vzbujajo pri
zaprtih in zaposlenih. Tošić je pred leti dobesedno kupil levo krilo pritličja
zase in svojo ekipo. Kosila in večerje iz Jurmana so na Tošićev račun jedli
tako priprti kot zaposleni. Pokojni Pablo se ne bi sramoval statusa, ki ga je
imel Tošić na Povšetovi. Narko boss.
Cakić pa je druge vrste zvezdnik. Kiler. Govori z redkimi,
besed pa ne izbira. Kaj o tisti noči in samem dogodku v stanovanju na
Trubarjevi pravi kiler osebno ;
Pedrov ne maram. Tič
mi je bil faca, ne štekam kako je bil lahko peder. Če ne bi bil nabliskan od
bele, se ne bi zgodilo. Šla sva v njegov flet, da se »popraviva«(izraz
poznajo uživalci kokaina). Dve črti,
potem ga je dal ven. Ni mu stopil. Bed. Vzela sva neko novo viagro pa še dve
črti, spet bed. Men se je zagnuslo, tip pa meni kakšen ćefo revček sem, da mu ga ne dvignem. Ajd spizdi s
tvojimi verzi vred, mi je rekel in pokazal vrata. Ja, samo umijem se. Ubil ga
bom pedra. V kopalnici sem hotel odtrgati cev in ga zadaviti. Pa je prišel za
mano. Šel sem ven in ga začel daviti z rokama . Pizda se mi je iztrgal. Vzel
sem nož in ga izbušil. Na tleh je trzal, zato sem ga do konca. Ko sem se umil,
ni več hropel.
Zagovor, ki ga je prebral »kiler«, je igra odvetnika
Fišerja. V stanovanju umorjenega Tiča se ni zgodilo nič od tega, kar prodaja
sodišču.
Resnica je nekje zunaj.