Jože Pučnik? Oče slovenske države? Ne bom se spuščal v
polpreteklo zgodovino, ker si jo vsak razlaga po barvi politike, ki ji pripada.
Kdo je bil Pučnik in kakšen je bil njegov doprinos k slovenski državi, bodo
objektivno ugotavljali zgodovinarji čez kakšnih sto let. Dan danes njegovo ime
zlorablja Janez Janša in njegova sekta SDS. Ulica, letališče in zdaj še hiša
Jožeta Pučnika.
Zdaj pa se vrnimo v malo manj polpreteklo zgodovino. Janez
Janša in njegov peklenski načrt. Nekega turobnega večera leta 1992 nas je v
Kočevski Reki nagovoril Tone Krkovič; »Janez bo kmalu kandidiral za predsednika
stranke SDSS. Pri tem mu bomo pomagali po naših najboljših močeh«.
Janez je bil naš obrambni minister. Za nas je bil takrat bog. Za večino mojih takratnih sodelavcev je bog še danes. Specialna brigada Moris je bila res posebna v slovenski vojski. Kakšen je bil uradni status brigade, vam je znano. Namenjena je bila za zaščito državnega vodstva v izrednih razmerah. Izredne razmere so bile recimo do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Kopra. Pa ne toliko zaradi njih, kot zaradi vzporedne trgovine z orožjem. Medtem, ko se je JLA vkrcavala, smo mi nekaj sto metrov naprej raztovarjali orožje, namenjeno Tuđmanovim borcem.
Iz brigade za zaščito državnega vrha se je izoblikovala
skupina dobro izurjenih specialcev, katere edina naloga je bila izvrševanje
ukazov Janeza Janše. Že leta 1992 smo bili oboroženo nasilno krilo stranke
SDSS. V bistvu od takrat, ko je Janša vstopil v SDSS. V Morisu smo laično
spremljali dogajanje, zato je bilo za nas presenečenje, da je šel naš Janez v
SDSS. Vsi smo pričakovali, da se bo pridružil bratu v orožju Igorju Bavčarju v
takratno Demokratsko stranko. Tam je bil tudi Dimitrij Rupel, Danica
Simšič in še nekaj imen, ki so se nam vojakom takrat zdela kul.
Krkovič nam je pojasnil, da bo Janez v SDSS najlažje prevzel
stranko in se zavihtel na čelo. Brez stranke in Janeza na njenem vrhu, ne bomo
preživeli, nam je širil politična obzorja ljubi Krkovič. Kmalu smo izbranci, ki
se nas je kasneje po zaslugi tednika Mladine prijel vzdevek »Paravomo«, dobili
nove zadolžitve. Če me spomin ne vara, je bil to naš ognjeni krst na
prepovedanem terenu. Janša se je naskoka na vrh SDSS lotil tako, da se je
spravil na takrat ključne ljudi v stranki. Jaz sem veljal za najbolj sposobnega
in »neustrašnega« Janševega specialca. Njavro pa je veljal za najbolj zvestega.
Krkovič je zanj dejal, da mu je bolj zvest kot domači pes.
Jaz in Njavro sva bila izbrana, da se lotiva takratnega predsednika
SDSS, idejnega očeta osamosvojitve, Jožeta Pučnika. Ko sva nalogo opravila, je
bil Janez Janša okronan za predsednika SDSS, Jože Pučnik pa je strt in v solzah
zapustil Slovenijo. Danes gledam njegovega sina Gorazda, kako se plazi za Janšo
in hvaležno zoba drobtine, ki mu jih nameni nori kralj SDS-a. SDS je nastal, ko
se je Janša odločil, da so trije S-ji preveč. Dva sta dovolj. Pa tudi
formulacija SS brez D mu je pisana na kožo.
Po tem, ko sem se izkazal v operaciji »Pučnik«, sem se na
podoben način lotil Peterleta, Hvalice, Bajuka in umirajočega dr. Drnovška.
Razen pri Drnovšku, sem v ostalih primerih imel popolnoma proste roke pri
operativnem delu. Janša je zahteval rezultat. In ga tudi dobil. Redki danes v
SDS vedo, da smo se za finale Pučnika tudi fizično lotili in mu odkrito
zagrozili z obračunom, če o tem kdajkoli spregovori. Pučnik se je bal za sina
in molčal. Ob odhodu iz Slovenije je meni in Njavru, ki sva ga nadzirala,
zabrusil; »Ustvaril sem pošast, enkrat bo
požrla tudi vaju. Zbogom fanta«.
Za domovino, križ in fašizem, z Janezom naprej. klapEND
