Še dobro, da sem bil leta 1991 tam proti koncu junija doma v
Sloveniji. Kako sem prišel in zakaj sem že nekajkrat opisal, zato bom to
izpustil. Gre za nekaj drugega. Če me ne bi bilo tu, bi lahko verjel vsaki
pravljici, ki dobi domovinsko pravico na Trstenjakovi 8. Bilo je nekaj
pokrajinskih poveljnikov, ki so recimo desetdnevno vojno s čim nam žrtvami
pripeljali h koncu. Takratni stotnik, danes brigadir Krkovič je bil tistega
usodnega jutra tako pijan, da niti svoje sablje ni bil sposoben najti. Seveda,
ostala je za šankom bližnje diskoteke Babilon in Njavrova prva naloga prvega
dne vojne je bilo iskanje sablje stotnika Krkoviča. Samo poštenosti takrat tam
zaposlenih se lahko zahvali, da Krkovič ni ostal brez svoje sabljice, s katero
zdaj žuga muslimanom in ostalim, ki jih domobranci ne želijo v deželi.
Bilo je proti popoldnevu, Krkovič je nekajkrat bruhal, preden
je bil sposoben normalne komunikacije. Enkrat tega prvega dne so me razporedili
v enoto h Krkoviču, ki se je takrat imenovala 30. RSK TO. Ne glede na situacijo
v državi, tankih na cesti in barikadah, se je Krkoviču, še bolj pa Njavru zdelo
nujno, da se prebijemo do Ribnice in ubijemo oficirja JLA in KOS-a Suljevića.
Vojna je, da gremo odpihnit glavo nekomu iz nasprotne strani, se mi ni zdelo
sporno. Naj vam povem, da je omenjeni Suljević še danes živ in živi v
Sloveniji.
Od tistih časov je minilo 25 let, jaz pa se nikoli nisem
poglabljal, zakaj se je takrat mudilo prijeti Suljevića in ga likvidirati. No,
zdaj vem. Darko Njavro in Tone Krkovič sta bila dvojna agenta. Po eni strani
sta delala za Slovenijo in TO, za vsak slučaj, če osamosvojitev propade, pa sta
sodelovala še z JLA oz. KOS-om. Njun nadrejeni na strani JLA pa je bil prav
Suljević, varnostni oficir.
Krkovič potemtakem ni noben osamosvojitelj ampak navaden
izdajalec in preračunljivec. Slišim, da njegove kleti v gostilni Grof ni
pregledal še nihče, ne forenziki ne navadni policaji. So me pa obiskali organi
pregona pred časom v zaporu in me povprašali, če sem pripravljen povedati, koga
smo pred 25 leti pobili in kaj smo naredili s trupli? Nisem pravi naslov, res
ne. Nikogar nisem nikamor zakopaval, to
so bile naloge takrat najbolj zaupljivih pripadnikov 30 RSK TO. Otoničar,
Šemec, Turković, Suhadolnik, Oražem in seveda Njavro so umazali lopate tam gori
nad Kočami (predel nad Kočevsko Reko).
V Ljubljani so si agentje Igorja Bavčarja obetali, da bodo
lahko zaslišali nekaj pripadnikov KOS-a. Nestrpen je čakal na dvorišču
Gregorčičeve, ko smo se vrnili z dvema praznima Nissanoma Patrol. Kje imate pa
čefurje, se je razburil notranji minister Bavčar. Spravili smo jih tja, kamor
je Janša naročil, je bil osoren Njavro.
To je vojni zločin, ga je opomnil Bavčar. To povej Janši, mu
je odvrnil Njavro in odkorakal poročat ministru Janši, kako smo opravili.
Suljević je ostal živ le zato, ker je bil očitno preveč pomemben za JLA in je s pogajanji dosegla, da tudi on ni
končal zvezanih rok s strelom v tilnik.
Če smo res tako demokratična in poštena država, ki rije po
rovih, kjer od leta 1945 počivajo kosti izdajalcev, potem bi lahko odkopali
tudi pobite pripadnike JLA in jih
dostojno pokopali. Kaj na to pravi princ teme iz Noriškega kraljestva? Ni še
minilo 70 let, zato o tem noče slišati niti besede.
Več kot polovica takratnih izvajalcev je bilo odlikovanih,
službo pa so dobili v Policiji. Mandat Janševe vlade 2004-2008 je dokončno
zaščitil takratne rokovnjače. To bodo najbrž višje živine v nastajajoči narodni
gardi, ki korenine poganja v Noriškem kraljestvu. Domobranci so bili od nekdaj
prodane pičke, ne pa domoljubi. Tega slovenski narod ne sme pozabiti nikoli.
Kdo jih je podpiral in nagovarjal na kolaboracijo in izdajo domovine. Le kdo,
pofukana pedofilska cerkev.
O.P. Ko vam domobranci naslednjič namečejo svinjske glave,
jim kakšno bombo pošljite nazaj.
Bombo, ne petardo. Saj hočejo vojno! Naj svoje
klerofašistične ostanke pobirajo okoli Trstenjakove. Sicer bo največ protez in
podobnih nastavkov, da se ta golazen še lahko premika, ampak če je vojna, je
vojna za vse.
Vi pa naprej stavkajte, bleferji. #Policija
