Neuradno smo iz dobro obveščenih krogov blizu nekdanjega predsednika Milana Kučana izvedeli, da naj bi se v veliki tajnosti ustanavljal „Institut Edvarda Kardelja“. Pobudnik in eden od ustanoviteljev je prav Milan Kučan, ki namerava s svojo ekipo v okviru instituta po Sloveniji loviti (po)osamosvojitvene zločince, krive za propad Slovenije in jih izročati pravosodju v končno obdelavo. Obstajal naj bi tudi že spisek najbolj nujnih primerov, ki jih je treba v najkrajšem času zapreti. Na tem spisku so med drugim Janez Janša, Tone Krkovič, Andrej Lovšin, Franc Rode, Barbara Brezigar in številne druge brezvestne pijavke, ki so nam od osamosvojitve naprej pile kri.
Najbrž so prav s to novico povezane povečane aktivnosti, ki so jih naši opazovalci zaznali v okolici Gotenice. Bilo je opaženih kar nekaj premikov in okopov. Še dobro, da je Zidarjev SCT pred leti tam dol Krkoviču asfaltiral cesto, ker bi bilo sicer ropotanje slišali daleč naokrog. Morda celo tja noter do bele Ljubljane. To je tudi paradoks. Bela Ljubljana namreč. Ljubljana je bila od velikega potresa naprej vseskozi bolj ali manj redeča. Njen trenutni župan se takisto rad razglaša za potomca partizanov in komunistov, Ljubljana pa – bela. E jebi ga, saj je še marsikaj nerazumljivega v tej zarobljeni deželi.
Volitve na primer. Pravijo jim tudi „praznik demokracije“, a bi bilo bolje, ko bi jih poimenovali v „dan norcev“. Kajti zgolj norec si na oblast postavi Janeza Janšo, Boruta Pahorja, Zorana Jankovića, zgolj norec je pripravljen drago plačevati, da se z njegovo usodo igrajo poslanci, kot so Branko Grims, Jožef Jerovšek, Eva Irgl,... zgolj norcu je moč prodajati teorijo o tem, kako bodo zdaj zdaj iz praznega žaklja začeli skakati tolsti zajci in se bo smrdeča brozga v zatohlih mlakužah začela čudežno spreminjati v kristalne izvire, iz katerih bo tekel eliksir mladosti.
Pred vrati so volitve poslancev v evropski parlament. Tupatam majčkeno poškilim, kaj nakladajo tisti, ki bi radi greli svoje lene riti v bruseljskam hramu evropske demokracije. Kot bi bral in poslušal kakšne misice iz 90-ih let prejšnjega stoletja. Pogledam Vajgla. In se vprašam: Kaj pa bo ta baraba naredila zame, če mu dam svoj glas? Odgovor je jasen in nedvoumen: Nič ne bo baraba naredila zame! In za nikogar od tistih, ki ga bodo volili tudi ne. Ali pa Milan Zver!?!? No ozek krog posvečenih bo že dobil nekaj drobtin z njegove mize, ostalo, kar bo ta poslanec „priboril“ Sloveniji, pa bo sproti pokradla, razgrabila in raznosila strankarska mafija, ki denar potrebuje, ker ga dolguje pravi mafiji.
 |
| obsojenec in tožilka za njegove potrebe |
Tisti, ki se imajo za elite, a so v resnici dno dna, se lahko tako cinično norčujejo iz ljudstva, vse dokler jih je to ljudstvo pripravljeno voliti in jim prepuščati vodenje države brez kakršne koli odgovornosti. Od tu dalje je zadeva pravzaprav dokaj enostavna. Ob (utopični) predpostavki, da bi zadostno število Slovencev srečala zdrava pamet in bi bojkotirali volitve, bi potem morali tisti, ki bi si želeli biti izvoljeni, ljudstvo povprašati, kako si zamišlja njih morebitno vladanje, ter prevzeti odgovornost za neizpolnjene zaveze iz družbene pogodbe.
Ampak, najprej mora institut Edvarda Kardelja poloviti vse (po)osamosvojitvene barabe in jih spraviti za zapahe, kajti dokler se nam na volitvah ponujajo ovadeni, obtoženi in obsojeni kriminalci, do tedaj si bomo pač volili – mafijo. Če pa bo v deželi vladala mafija, bomo vsi skupaj prisiljeni živeti po njenih pravilih in zakonih.
povzeto (genspot)
Komentarji
Objavite komentar