Včeraj je bilo žalostno, da bolj ni moglo biti. Poljska? Težko bo preboleti, da nas je v četrtfinalu evropskega prvenstva izločila prav Poljska. Pričakovanja so bila visoka. Vsi bi želeli gledati polfinale z npr. Srbijo in Jokićem in potem finale z Grčijo in slavnim Greak Freakom. To bi si evropska košarka zaslužila. Realnost je žal drugačna. Po Srbiji in Grčiji je včeraj izpadla še Slovenija. Pravljica izpred petih let se ni ponovila, resnici na ljubo se tudi ni mogla. Pred petimi leti nas je v bitko peljal drugačne vrste general, Igor Kokoškov. Goran Dragić je bil takrat v življenjski formi in na višku kariere, komaj polnoletni Dončić pa brez bremen pred vrati sanjske kariere. Pet let pozneje je četo v boj odpeljal general Aleksander Sekulić. Brez resnih izkušenj, kompetenc in potrebne avtoritete je bila reprezentanca obsojena na neuspeh. Že površnemu gledalcu tekem naše reprezentance ni ušlo, da Sekulića na klopi nihče ne posluša. Kapetan Dragić je po porazu z Bosno in Hercegovino prevzel selektorske dolžnosti in sam sebi določil igralni čas. Ni se izšlo. Da ne dramatiziramo preveč, nismo izgubili vojne ampak tekmo v športni areni. Najbrž je čas, da se odgovorni na KZS z Nesterovićem na čelu poslovijo. Naslednje leto je svetovno prvenstvo. Ta trenutek se zdi precej oddaljeno, ker si ga bodo morali fantje priboriti brez Dončića, Čančarja in Gorana Dragića, ki je včeraj dokončno zaključil reprezentančno kariero. Verjamem, da se bo poslovil tudi Sekulić, ker po katastrofi na tem prvenstvu nima več kaj iskati na klopi.
Slovenski navdušenci nad košarko so verjeli, da gremo v polfinale in finale. Rezervirali so čarterje in hotele, kupili karte za polfinale in finale, zdaj pa od slovenske veselice konec tedna v Nemčiji ne bo nič. Zmago Poljske nad našimi so pozdravili znani skrajneži Grims in njemu podobni, ki jim je bližje trenutni režim v Varšavi, kot naši reprezentanti z balkanskimi koreninami. Predsednik vlade je seveda čestital odbojkarjem in košarkarjem, čeprav ne vem zakaj? Čestital je tudi Marti Kos, pa vemo kako se je končalo. Nismo pa vedeli zakaj? No, zdaj vemo.
Na dvoru Roberta Goloba je glavna Urška Klakočar Zupančič. Čeprav zase trdi, da nikoli ni plezala do položajev preko postelje, jo imajo na okrajnem sodišču v drugačnem spominu. Kot potentno kokoš, se je izrazila njena bivša kolegica. Je pa res, da kljub posteljnim dejavnostim ni nikamor priplezala. V poznih tridesetih letih je bila še vedno navadna okrajna sodnica za etažno lastnino. Potem pa ji je znana protestnica in članica Galetove stranke Tjaša Prošek predstavila Roberta Goloba, kar je Urški popolnoma spremenilo življenje. Po poletni romanci z bodočim premierjem na Krku, sta odnos po zmagi na volitvah ohladila. Še vedno pa je Urška tista, ki v Svobodi nosi hlače. Na Marto Kos je od začetka gledala kot na konkurenco, ki ji lahko spelje Goloba iz postelje. S stalnimi pripombami je poskrbela, da sta se razšla Golob in Dragan Barbutovski. Ker je dobra prijateljica Nataše Pirc Musar, ni bila navdušena, da Kosova kandidira za predsednico države. V stranki je navijala za Pirc Musarjevo in povzročila razkol. Ker se Golob ni postavil na njeno stran, je le ta odstopila od namere, da kandidira za predsednico države. V nadaljevanju je odstopila še kot podpredsednica stranke. Ker Golob noče, da se babji prepir sprevrže v javno obračunavanje in pranje umazanega perila stranke, je Marti v zameno za molk in miren odhod obljubil veleposlaniško mesto v ZDA. Glede na to, da bodo odstrelili Janševega veleposlanika, ki mu je nezakonito posredoval vsebino diplomatskih depeš, je rešitev kar priročna.
V koaliciji je precej napeto zaradi prihajajočih predsedniških volitev. Urška KZ navija, da podprejo Natašo Pirc Musar. Tanja Fajon in SD pričakujejo, da bo koalicija podprla njihovega kandidata Milana Brgleza, Levica pa solira s svojim kandidatom, ki ga še noče razkriti. Vsem pa je jasno, da si je Miha Kordiš zapičil v glavo, da bo predsednik države. Glede na trenutno klimo v državi sem prepričan, da bi Nika Kovač zmagala, če bi kandidirala za predsednico.
Na današnji dan pred 13 leti je bil objavljen prvi tekst na tem blogu. Od leta 2009 pa do danes se je zgodilo marsikaj. Množica tožb in ovadb iz vrst najbolj »poštene« stranke v državi SDS, nagajanje in spotikanje na vseh nivojih, blog pa ostaja. Zadnja leta sem se več kot s pisanjem in spremljanjem dogodkov, ukvarjal s spletno video igro NBA2K. V petih letih odkar se ukvarjam s to video simulacijo košarke, sem se dvakrat uvrstil med top 100 na svetu. Dvakrat sem bil izbran draftu za NBA2K ligo, potem pa se ni zgodilo nič. V svetu videoiger ni pomembno, kako dober si. Šteje, koliko imaš sledilec na YouTube in nič drugega. Da do tega prideš, pa moraš biti odličen ustvarjalec video vsebin in seveda animator. Ker nisem nič od tega, se bom bolj posvetil tistemu v čemer sem dober. Pisanju bloga. Nova spletna stran na domeni Mikstone.si je postavljena, v naslednjih dneh bo aktivirana in registrirana kot medij.
Ker so donacije trenutno edini vir preživetja, bom zelo vesel vsake 🙏
Addiko Bank SI56 3300 0001 0811 708
Komentarji
Objavite komentar