Skupno število ogledov strani

četrtek, 22. junij 2017

Imperij zla vrača udarec


Če bi živeli v normalni državi, potem jaz ne bi imel o kom ali čem pisati. Se vam ne zdi? V normalni državi ni mesta za politike in voditelje tipa Janša. V normalni državi umor raziščejo in krivce pošljejo pred obličje pravice. V nenormalni državi kot je naša, se lahko morilec potuhne, zaposli v Policiji in igra varnostnika pomembnežem. Dolgo je tiščalo Njavra, Oražma in ostale, kaj bo sledilo? Bodo napori Barbare Furjan obrodili sadove in bo lepega jutra ob šestih na vrata prišla Policija? Eden od dvojice nekaj časa ni spal doma, ker ni bilo podatkov, do kam je nadležna Barbara prišla? Ne se hecat, je takrat govoril. Ženska je prišla do Pahorja, Vlaste….., kriminalisti klicarijo Kunstlja na zaslišanje, to se ne more dobro končati, je njega dni brundal Njavro. Kunstelj, maščevalen kot je, bo vse skupaj popopral in pizdarija bo popolna. Žal se ni zgodilo nič. Kot se za nenormalno državo, ki je ob rojstvu za reklamo ubila najboljšega sina neba Tonija, tudi spodobi.



Namesto, da bi končno razčistili, kaj se je dogajalo za zidovi in ograjo vojašnice v Mostah, so mi svetovali, naj že enkrat utihnem. Na Policiji, da ne bom dvoumen. Češ, Blaža ne bo nobena zapoznela resnica obudila od mrtvih. Ker nimam kaj dodati in »poprati«, sem recimo utihnil. Čeprav vse skupaj ni imelo smisla, kar sem slišal na sedežu kriminalistične policije pred leti. Vključno s puškami, ki so jih zasegli in prisegali, da so zasegli vse. Jaz pa vem, da ni tako. Ker sem eno od pušk imel jaz. In vem kam je šla. Policija veliko naklada in straši, na koncu pa se prdec razkadi. Če se ti prej ne userješ pod pritiskom in njihovimi igricami, vroče, hladno, good, bad, vse vemo, nič ne vemo, pripor te čaka …, majmuni!

Imperij zla vrača udarec. Barbara Furjan zaenkrat ni uspela aktivirati škripajoče sodne mline. Sta jih pa Martin Božidar Njavro in Franci Oražem. Oba tožita tednik, ki je povzel bistvo žalostne zgodbe. Z gorjem, ki sta ga povzročila, bi možakarja zdaj rada celo zaslužila. Resnično upam, da bo sodna dvorana premajhna za vse, ki si bodo hoteli v živo ogledati Janševa izvajalca svinjarij, Oražma in Njavra. Izpoved morilca; ponoči močim posteljo zaradi člankov v »nedeljcu«! Zaradi člankov ali umora? Sodnijo ste aktivirali. Kar ste sejali, boste želi. klapEND 

   Članek izvirno na povezavi www.mikstone.si

ponedeljek, 19. junij 2017

Spontano so se zbrali, pizde lažnive od SDS

lopova in dr. plastik pred izrekom sodbe

Operacija "Spontani podporniki"!

Spoštovani članice in člani!

Ponovno vam pošiljam obvestilo glede spremstva našega predsednika na krivično pot na Dob. Prevoz je v lastni režiji. V primeru, da se nam boste pridružili, vas prosim, če mi to tudi javite, da bomo lahko demantirali pričakovano lažne podatke medijev o številu udeležencev.

Lep pozdrav, Darja Bučar



OVCE na romanju

četrtek, 01. junij 2017

Šrotova Mojca in dementni rudarji

  • 
    "Šrotova Mojca" in dementni rudarji bančnih lukenj
Bavčarju so šteti dnevi. Predal se sicer še ni, saj ima denarja za odvetnike, zdravnike, izvedence in ostale pomagače več kot dovolj. Izredna pravna sredstva je Bavčarjeva ekipa več ali manj pokurila. Da zadržijo kazen do ponovne odločitve Vrhovnega sodišča je ena pot, druga pa Metka Zorc. Da bi šel Bavčar po stopinjah Časarja dvomim. Klima, v kateri celo premier Cerar in pravosodni minister Klemenčič od Višjega sodišča javno »zahtevata« Bavčarja v kletki, je za našega košarkarja sila neugodna. Okoli zastaralnih rokov mi nekatere stvari niso jasne, ker pa niso jasne niti pravnikom (če se ne sprenevedajo, ker ne vedo, kdo bo jutri njihova stranka), ne pričakujem, da mi bodo kdaj jasne. Najbrž je tako kot pravi poznavalec zakulisnih dogovorov in javnih razlag! Odvisno kdo si, komu si stopil na rep in kdo te zastopa.
Šrotova Mojca. Sem slišal za njo, kdo in kaj v resnici je, s tem se pa nisem ukvarjal. Da so jo vozniki buldožerjev, ki so skopali bančno luknjo instalirali v sam vrh NPU-ja, kjer »raziskuje« kdo je iz bank pokradel milijarde evrov, so mi prišepnili. Znanstvena fantastika, sem si mislil in odmahnil z roko. To so filmski scenariji. Do danes. Danes pa v enem od najbolj branih tednikov preberem, da je desna roka Boška Šrota za finančne posle Mojca Jazbinšek-Volk, razvpita »Šrotova Mojca«! Sodišče jo ni niti oplazilo, ker jo je Šrot zaščitil in polomijo s prevzemi prevzel na svoja pleča. Mojca pa je poniknila. Spremenila je priimek v Međedović in konec zgodbe?
mojcaŠ
Kje pa. V službo jo je vzel nihče drug kot šef NPU-ja Darko Majhenič. Še ena malenkost. Mojca je še enkrat zamenjala priimek. Zdaj je Mojca Koder, višja kriminalistična inšpektorica, zadolžena za preiskavo »bančna luknja«! Da je bila kdaj Jazbinšek-Volk, glavna v Pivovarni Laško za keš, ne omenja nikjer. Leta v pivovarni so izpuščena tudi v njenem CV-ju. Članek sem prebral dvakrat, ker enostavno nisem mogel verjeti, da je vse skupaj res. Da Šrotova Mojca, ki bo zaščitila »druščino« bančnih rudarjev zares obstaja! Pa ne me jebat. Dečva, ki je v imenu Šrota, Bavčarja, Sušinskega, Matoza in bog si ga vedi koga, klicarila šefe bank in zahtevala vreče evrov za prevzeme, zdaj pooblaščeno išče dementne rudarje???
Da bodo danes po Ljubljani vandrali verniki Janše in poveličevali krajo, ki je pripeljala do afere JBTZ, najbrž veste. Kasneje bo imel častiti Janez svojih pet minut z verniki, ko bo bruhal ogenj in žveplo proti Murglam in Kučanu. Do jutra pa se bo Janezov prdec razkadil in Jankovićeva Ljubljana se bo zbudila v sončno jutro. Krdelo vernikov se bo vrnilo v svoje fare. Amen.
Jebi ga Janez, narod te je spregledal. Samo to srečo imaš, da je levica konstantno v razsulu in iskanju identitete, ki ne bo pogojena s tamponom, ki ga je prisiljena igrati zaradi tebe in tvoje nacistične stranke. Naj bo slon, samo ne Janša, ta karta je porabljena.
Magna JA, Kemis NE! Takšno je stališče Cerarja in vlade. To je približno tako kot, če bi nekomu ponudil dve steklenički strupa. Eno bi zavrnil, drugo pa popil. Idiot! So v vladi torej vsi idioti s Cerarjem na čelu? Odgovor poznate. Hlapci! klapEND
srot bavcar

ponedeljek, 08. maj 2017

TITO


Tito je umrl 04. 05. 1980. Z njim je umrla tudi Jugoslavija. Po njegovi smrti je bila država kot pacientka na aparatih, ki so jo v komi ohranjali pri življenju. Vzpon srbskega nacionalizma, hrvaške pomladi po ustaško in težnje Slovenije po samostojni državi so družno odklopili aparature, ki so Jugoslavijo ohranjale pri življenju. Sledila je katastrofa. Po štirih letih krvave agonije, so v Daytonu v ZDA izdali mrliški list in dokončno pokopali Jugoslavijo. Pogrebci v mestu, ki je znano po avtomobilskih dirkah, so bili pravi. Milošević, Tuđman, Izetbegović, manjkalo je nekaj Slovencev, Karađić, Mladić in še kdo.
Pri poskusih oživljanja Jugoslavije se je pokazalo, kako je vse skupaj farsa, kako boleče je bila nemočna Evropa in OZN. Milijoni pobitih, pregnanih in uničena generacija. To je bilanca, če se hladno birokratsko izrazim na območju bivše države.
Rojen sem leta 1970. 21 let sem torej živel v Jugoslaviji. Lahko rečem, da je bila Jugoslavija s Titom ena zgodba, po njegovi smrti pa se je izgubila. Od parol in obljub o nadaljevanju Titove poti se ni dalo živeti. Mnogo let bo še preteklo, preden bo na površje izplavala vsa svinjarija, ki je svoj obraz pokazala v neznosni inflaciji in vzponu nacionalizma. Boni, redukcije, šverc, električni mrki, depoziti na mejah in podobne neumnosti (nevšečnosti). S takšnimi izumi so skušali izpuliti devize državljanom in ohranjati državo pri življenju. Razne finančne malverzacije, finančni obvodi pod patronatom Udbe in prodaja orožja neuvrščenim, o tem se zaenkrat niti ne šepeta. Pri tem je treba vedeti, da je bila večina republiških izpostav UDBE v kritičnih trenutkih zvesta republiškim vodstvom.
tito-am
Danes po 37 letih o Titu vemo marsikaj. Kakorkoli obračate, bil je voditelj, državnik, predsednik, poveljnik armade in kar je najbrž najpomembnejše, bil je spoštovan doma in po svetu. Ker se ni uklonil ne vzhodu ne zahodu. Nekje sem prebral, da nas Američani niso imeli za komuniste ampak »Titoiste«. O Titu sem prebral marsikaj, od zgodb, podvigov in bojev, pa karkoli bi napisal, že veste. Edino, kar ostaja skrivnost je, kdaj je Tito v Ljubljani v resnici umrl? Pojavljajo se pričevanja, da je umrl konec Aprila, vendar so odgovorni za državno varnost potrebovali nekaj dni za priprave pogreba in organizacijo varovanja države na mejah? Kaj je res, najbrž naša generacija ne bo nikoli izvedela. Razni »Leljaki« sicer kvasijo nebuloze, razširjajo laži in razlagajo »skrivnosti« o Titu, vendar se je do zdaj vedno izkazalo, da gre za zagrenjene, spregledane ali tiste, ki so bili na strani fašizma in domobrancev, pa jim je Tito očitno pustil živeti. Dan danes jih  Možina vlači na nacionalko, da služijo Janezu Janši.
Najbrž so vse besede odveč. Prepovedali ste Titovo cesto, za politične točke ga desnica zlasti Janša demonizira in obklada z izjavami, ki jih ne bom ponavljal. A to smo hoteli, to je demokracija in svoboda govora? Mimogrede, dobri dve desetletji smo potrebovali, da smo dojeli.
 titowar
Hvaležen sem za čas, ko sem bil »Titov pionirček«, brezskrben otrok navdušen nad partizani. Že dolgo nisem več otrok in svet se je korenito spremenil. Nekatere stvari pa ostanejo. Za vedno. klapEND 

Tekst je bil objavljen na VIP strani Mikstone bloga (www.mikstone.si). Izjemoma ga objavljam na vsem dostopni strani      

sreda, 01. marec 2017

Povej naprej ( (je močnejše od peticij, protestov, nepokorščine…..vsaj na začetku)




Prejšnji vikend sem se kot edini predstavnik iz Slovenije ter aktivist nevladne organizacije Brez izgovora Slovenija udeležil usposabljanja v Bruslju. Usposabljanje je bilo namenjeno globljemu spoznavanju ISDS-ja ter novega predloga Evropske komisije, ICS-ja. V tem prispevku bi rad predstavil nekaj ključnih težav tega sporazuma, kot tudi poudaril nesmiselnost novega predloga Evropske komisije.


Nekateri izmed vas ste prav gotovo že slišali za TTIP, dogovor med Evropsko unijo ter ZDA, ki naj bi po besedah Evropske komisije prinesel rast BDP-ja ter nova delovna mesta. Prav tako ste verjetno že slišali za potencialno grozovite posledice tega sporazuma, kot so klorirani piščanci,privatizacija voda, gensko spremenjena hrana, in še in še bi lahko naštevali.


Pa vendar le malo Evropske javnosti pozna drugo poglavje TTIP-ja, preprosto poimenovan »Investment«, oz. po slovensko »Naložbe/Investicije«. Poglavje se pojavlja v večini mednarodnih sporazumov, prav tako pa se z njim pojavlja ogromno težav. Večina ga pozna pod kratico ISDS (Investor-state dispute settlement), ki bi jo lahko v grobem prevedli kot »Zaščita naložb in mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo«.


Sam koncept je nadvse preprost: Tuja podjetja investirajo v neko državo (npr. odprejo novo tovarno) in v zameno zahtevajo nekatera temeljna zagotovila, da država ne bo škodovala njihovem delovanju. Sliši se preprosto, vendar z natančnejšo analizo besedila, ter poznavanjem zgodovine ISDS-ja kar hitro pridemo do sklepa, da je to poglavje neustavljivo orožje mednarodnih korporacij proti Evropi kakršno poznamo.




Sam sporazum določa, da ima država vso pravico spreminjati zakone v skladu z javnim interesom, vendar pa določeni členi tega sporazuma omogočajo, da tuje korporacije lahko na mednarodnih sodiščih zahtevajo odškodnino za izgubljen dobiček.


Sliši se logično, mar ne? Pa vendar, ta sporazum dovoljuje, da lahko podjetje toži državo tudi v primeru, ko država npr. dvigne minimalno plačo, saj s tem podjetje izgubi del dobička!  Si predstavljate, da mora država zato, ker hoče poskrbeti za svoje državljane, plačati gromozanske odškodnine korporacijam? Prav to omogočata TTIP in ISDS.


Če še vedno niste prepričani kako močno je to orožje v rokah korporacij mi dovolite, da vam na kratko predstavim dva primera tožb, ki so se že zgodile na podlagi podobnih sporazumov:
      Urugvaj je leta 2009 sprejel strožjo zakonodajo, na področju prodaje cigaret. Od sprejetja zakona, so morale vse škatlice cigaret
     vsebovati slikovna ter pisna opozori o škodljivosti kajenja.
Vendar pa je kmalu zatem Philip Morris, največji proizvajalec cigaret, je 
      vložil tožbo na arbitražnem sodišču, v kateri je od Urugvaja zahteval 2 milijardi dolarjev odškodnine ter prenehanje izvajanje
      zakona. Tožba je še vedno v teku, vendar vse kaže na to, da bo Urugvaj moral ugoditi zahtevam Philip Morrisa.
      Romunija je prepovedala odprtje rudnika zlata, ki ga je na njihovih tleh želelo odpreti Kanadsko podjetje Gabriel Resources, saj bi
      odprtje takšnega rudnika prineslo veliko onesnaženje lokalnega okolja ter povzročilo zdravstvene težave prebivalcem v okolici. Ker pa je
      Romunija že pred časom podpisala ISDS sporazum s Kanado, jih sedaj podjetje Gabriel Resources toži zaradi prepovedi, in sicer za kar
      milijardo dolarjev! Romunija se še vedno bori na arbitražnem sodišču, vendar tudi v tem primeru vse kaže na zmago podjetja.




Hej hej, ampak še vedno o tem, ali bo država morala plačati odškodnino odločajo sodišča, ki pa so neodvisna in nepristranska, mar ne? Na žalost to ne drži. Tako imenovana »sodišča« so sestavljena iz treh arbitrov, ki odločajo o celotni zadevi. Seveda so po definiciji »nepristranski«, vendar kaj ko večina teh arbitrov oz. »sodnikov« dela prav za mednarodne korporacije. Težava je tudi v tem, da pritožba na njihovo odločitev ni možna. Češnjico na vrhu torte pa doda tudi dejstvo, da je njihova plača kar 2000 USD na uro! In vse stroške v primeru izgubljene tožbe seveda plača država. In stroški so lahko zelo visoki , v večini primerov več milijonov dolarjev!


Evropska komisija je objavila, da ISDS-ja ne bo v TTIP sporazumu, in za trenutek je vse kazalo na to, da se bomo izognili najhujšemu.
Sporočilo je bilo: ISDS je mrtev. Pa vendar, ISDS je še vedno živ in brca, vendar tokrat pot novim imenom, Investment Court System, ali na kratko ICS. Komisija je spretno preimenovala arbitre v »sodnike« ter arbitražna sodišča v »mednarodna sodišča«, kar pa ne pripomore k nepristranskosti in neodvisnosti le teh. Prav tako v ICS-ju še vedno najdemo vse ključne problematične člene, ki omogočajo izkoriščanje tega mehanizma v prid korporacijam.


Če se ne bo nič spremenilo (in samo od sebe se ne bo) bomo kmalu tudi naslovnica slovenskega časopisa ponašala naslov: »Monsanto iztožil 2 miljardi dolarjev odškodnine zaradi prepovedi gojenja GSO v Sloveniji, naša država pa mora plačati še za 8 milijonov dolarjev sodnih stroškov.« Vendar pa obstaja še večja nevarnost. Nekatere države, ki imajo manjši proračun (mednje spada tudi Slovenija) bodo pred spremembo zakona dobro premislile, saj lahko pričakujejo tožbe, ki pa si jih kot manjše države ne bodo mogle privoščiti. In tako bomo državljani pristali v rokah mednarodnih korporacij , saj država ne bo več imela dovolj velikega vpliva na zakonodajo.


Nihče med nami si ne želi jesti gensko spremenjene hrane ter kloriranih piščancev, nihče si ne želi obleči majice, ki je bila proizvedena z rakotvornimi kemikalijami, prav nobeden izmed nas ne želi dočakati dne, ko bodo korporacije prevzele oblast nad Evropo ter svetom, pa vendar se to dogaja prav sedaj!


Potrebno je ukrepati sedaj! Delite to sporočilo med svoje prijatelje ter znance. Od svojih izvoljenih predstavnikov v parlamentu zahtevajte pojasnilo, zakaj podpirajo tak sporazum. Še naprej spremljajte dogajanje na temo TTIP-ja ter drugih škodljivih sporazumov, zahtevajte javna pojasnila dokumentov s strani Evropske Komisije, saj bo v nasprotnem primeru le ta še naprej delovala brez kakršnihkoli zadržkov!


Ker sem prejel veliko komentarjev na temo: “GSO ni nujno škodljiv” in podobno, naj tukaj poudarim, da sam nisem proti napredku, vendar pa sem proti temu, da se na trgu prodaja hrana ter živila, za katere še ne vemo kakšne dolgoročne posledice lahko povzročijo na naš organizem.
Podobno kot
pri tobačni industriji: Cigarete so bile kar dolgo izdelek brez kakršnihkoli regulacij, saj ni bilo nobene študije o njihovi škodljivosti.
Šele ko je svetovna javnost spregledala, kakšno škodo povzroča tobačni dim, so države začele sprejemati regulacijske zakone proti tobačni industriji.
Podobno je pri GSO, zaenkrat še ne vemo kakšne posledice lahko povzročajo, vendar pa bi s sprejemom TTIP-ja posredno dovolili prodajo le teh tudi na Evropskem trgu, še preden bi uspeli dokazati njihove prednosti, ali škodljivosti!


Glede na zapis na spletni strani naša vlada podpira TTIP, saj nikjer ne omenja možnih negativnih učinkov sporazuma!? klapEND



Avtor: Žan Knafelc

Objavljeno v kategoriji Avtorske pravice, Mednarodni sporazumi, Transparentnost, TTIP, Zakonodaja.


torek, 14. februar 2017

Samouničevanje države (2/3)


Ge. Moniki Weiss, nekoč novinarki Financ, zelo kritični do ravnanj Banke Slovenije (BS), zdaj pa zaposleni v BS, sem hvaležen za njeno nekdanje odlično delo raziskovalne novinarke. V članku Misterij bančne implozije (Finance, 18. 3. 2014) je s sodelavci pokazala, da »so imele NLB, NKBM in Abanka 30. septembra 2013 skupaj 1,21 milijarde evrov pozitivnega kapitala. Decembra izdane odločbe Banke Slovenije pa so navajale, da so te banke imele na isti dan, torej 30. septembra 2013 skupaj 650,3 milijona evrov negativnega kapitala in da niso sposobne poplačati lastnih deponentov. Zakaj nobeni od bančnih uprav ni bilo treba odstopiti in ni odstopil nihče na BS? Koliko so odgovorni revizorji (PwC, Deloitte, KPMG), ki so vsem trem bankam konec leta 2012 dajali mnenja brez pridržkov, čeprav so jih slabo leto kasneje davkoplačevalci morali rešiti s kar 2,8 milijarde evrov?« je upravičeno spraševala. 

Tudi direktor Združenja bank Slovenije, dr. France Arhar, je potrdil, da kapital v teh bankah ni bil nikoli dejansko negativen, temveč »samo virtualno negativen, ni šlo za stečaj« (Večer, 19. 3. 2014). Zahvaljujoč novinarjem ter »žvižgačem« iz BS in omenjenih bank danes vemo, kako so ustvarili virtualno negativen kapital. Slabe terjatve in, kar je še pomembneje, zavarovanja zanje so v povprečju razvrednotili kar za 71 odstotkov – največ doslej v celotni Evropi (Bad Banks in the EU, Bruegel, decembra 2014) in s tem povzročili slovenskim bankam ogromno, neutemeljeno izgubo. Vzemimo za primer delnice Letrike, s katerimi je bil zavarovan kredit Celjske borzne hiše (v stečaju) – razvrednotili so jih na 10,5 evra (ko je njihov borzni tečaj znašal 33 evrov); razliko 22,5 evra na delnico (skupaj 3,6 milijona evrov) so izkazali kot izgubo NKBM. Nepopravljiva izguba je nastala s prenosom na »slabo banko«, ki je delnice Letrike čez pol leta prodala nemškemu Mahleju po 6,4-kratni ceni (67,1 evra za delnico). Tako so ustvarili 9 milijonov evrov (odtujenega) »dobička« oz. izgube za banko in delničarje. Podobno so ravnali z zastavljenimi delnicami Pivovarne Laško in Radenske (46 milijonov evrov dobička za DUTB ter izgube za NKBM in njene lastnike), ACH, Polzele, Elana in Adrie Airways (45 milijonov evrov izgube) itd. Znižali so celo ceno slovenskih državnih obveznic! Tudi pri razkrivanju, kako so bankam udejanjali te izgube, zelo cenim prispevek ga. Monike Weiss. V članku DUTB je 25,5 milijona evrov terjatev od NKBM kupila za nič evrov (Finance, 14. 11. 2014) je s sodelavcem objavila seznam terjatev, prenesenih s 100-odstotnim diskontom! Za »skrbni pregled« so BS in banke plačale dobrih 30 milijonov evrov, skoraj toliko kot Španija s 47 milijoni prebivalcev, kjer je bilo za ta znesek pregledanih 14 bančnih skupin z bilančno vsoto 3.643 milijard evrov, pri nas pa samo osem bank z bilančno vsoto 46 milijard evrov (Mladina, 28. 2. 2014). Če prav razumem odgovor BS na moj članek, je za to ceno v celoti odgovorna BS z zdajšnjim guvernerjem na čelu.



Sedaj pa k očitkom ga. Monike Weiss iz BS (SP, 24. junija). V odgovoru priznava, da so v NLB, NKBM, Abanki in Celjski banki naredili za 2,1 milijarde dodatnih slabitev, kar se ujema z njenimi zgoraj navedenimi 1,21 plus 0,65 milijarde evrov – Celjski banki so odpisali četrt milijarde evrov. Kako so to naredili, je prikazano zgoraj. Bolj verodostojni so bili stresni testi, ki jih je BS naredila in objavila pol leta prej, 10. 5. 2013. V njih je predviden le 1,9- odstotni padec BDP v letu 2013 in 0,5-odstotna rast v letu 2014 (v resnici je bil padec manjši, 1,1 odstotka, rast pa višja, tri odstotke). Predvideni primanjkljaj kapitala za 20 bank in hranilnic po osnovnem scenariju je v letu 2014 znašal samo 228 milijonov evrov. Država je res predolgo odlašala z dokapitalizacijo, kar je eden od predsednikov vlade, Borut Pahor tudi priznal. Zakaj je država preprečevala izdaje novih delnic? Zaradi zahteve po polovičnem deležu države, nestrokovnosti in neznanja odgovornih kadrov! Čeprav so vlade in državni zbor glavni krivec za uničenje slovenskega kapitalskega trga in kapitala državljanov v bankah ter vzajemnih in pokojninskih skladih, pa BS v tem uničevanju še daleč ni nedolžna. Že pri uničenju skladov Proficia Dadas je imela eno glavnih vlog s svojo zahtevo, da država prek Agencije za trg vrednostnih papirjev prepreči selitev depozitov na kapitalski trg (Poročevalec Državnega sveta, 21. 3. 2003). Kapitalski trg ji je res uspelo zelo zmanjšati, vendar se ji je nastali visoki finančni vzvod vrnil kot bumerang v pretekli finančni krizi. S »kreditizmom« pač ni mogoč uspešen razvoj tržnega gospodarstva. Tudi pri nerazumnem zadolževanju gospodarstva z bančnimi krediti v letih 2005–2008 BS ni posredovala, čeprav je to njena osnovna naloga; takratni guverner pravi, da so se bali omejevati prost pretok kapitala bank iz razvitih držav EU. 

V krizi so tuje banke svoj kapital potegnile iz Slovenije, naša država pa je zatem še nadpovprečno prispevala k pokritju njihovih izgub v Grčiji. »Slovenski oblastniki so preveč servilni,« je takšno ravnanje v že omenjenem intervjuju za Večer komentiral dr. Arhar; pripominjam, da so servilni le do tujega kapitala, domačega pa neusmiljeno uničujejo. Po sporočilu nekdanjega ministra Šušteršiča, je spremembe zakona o bančništvu predlagala BS. BS je 20. junija sporočila, da banke že sproščajo oslabitve, 23 milijonov evrov v prvih štirih mesecih leta 2016. Še veliko drugih protiargumentov je, vendar mi omejen prostor ne dovoljuje, da bi jih predstavil. Bilanca sedanjega guvernerja BS: pet največjih bank v slovenski lasti, ki so imele konec leta 2013 kar 49,3-odstotni tržni delež, je oz. bo za bagatelo prodanih tujcem in še dve domači banki sta prisilno likvidirani. Oškodovanih je 100 tisoč delničarjev in posredno še 400 tisoč drugih državljanov. Gre za edinstven »dosežek« v svetovnem merilu. Slovenija je brez bančne hrbtenice, kapitalski trg je uničen (Svet kapitala, 27. 5. 2016, str. 18).
klapEND




Zasl. prof. dr. Peter Glavič