Kako si ti ljudje zamišljajo življenje čez leto dni? Notranji minister Aleš Hojs je v tem mandatu pokazal vso svojo zlobo, primitivnost, maščevalnost in vdanost nezakonitim ukazom velikega vodje. Za razliko od svojih kolegov v vladi, ki se v Ljubljano vozijo iz svojih zaselkov, je Hojs Ljubljančan. Odkar je minister se nikamor ne premakne brez oboroženega spremstva varnostnikov ali mame, odtujen od realnega sveta. Noriške republike bo po volitvah nepreklicno konec in Hojs bo postal navaden občan, brez varnostnikov. Ostala mu bo mama. Ker poznam kopico Ljubljančanov, ki prisegajo, da bodo ob morebitnem srečanju s Hojsom pozabili na bonton in meščanski kodeks, bo Hojs najbrž večkrat tepen v Ljubljani. Od kje sploh zamisel, da ljudi, ki mirno protestirajo, napadeš z vodnim topom in solzivcem? Zlobnež Janez je zlobnemu Alešu naročil in ta je z velikim zadovoljstvom od vodstva policije zahteval, da proti protestnikom uporabi vsa razpoložljiva sredstva. Ne gre spregledati, da je policija napadla miroljubne protestnike. To je madež, ki ga bo policija v prihodnosti težko sprala s sebe.
Ali pa povsem nepotrebna aretacija Zlatka. Policija je imela minuli torek povsem druga navodila kot ponavadi. Nobenih glob in nekaj urnega pridržanja. Pridržanje in privedba k preiskovalnemu sodniku + zahteva za pripor. Zlatko naj bi pozival k uporu in rušenju ustavne ureditve? Priznajmo, da se je Janši zmešalo od jeze, zlobe in želje po maščevanju. Kdo normalen na sodišču pa bi kupil ta konstrukt? Zgodilo bi se samo v primeru, če bi bil preiskovalni sodnik miljenec SDS-a Zvjezdan Radonjić. In epilog? Zlatko je na prostosti, še bolj jezen in motiviran, za njim pa je vsak dan večja množica jeznih in obupanih. Če bi Zlatko ustanovil stranko, bi imel več možnosti za uvrstitev v parlament kot jo ima Stevanovićeva Resni.ca. Če se je komu zdelo, da Zlatko in Zoran sodelujeta, je bil v zmoti.
Lani so v startu petkovi protesti propadli, ker Tjaša Prošek in njena skupina protestnikov ni želela slediti Jenullovi maškaradi v režiji levih strank in kolovratiti po cestah. »Uporu in protestu je mesto na trgu Republike pred parlamentom. Razgrajanje po mestu škodi someščanom in ne vladi«, je lani govorila Proškova. Zdaj razpadajo t.i. sredini protestniki. Na Zoranove in Zlatkove. A v tej družbi res ni nikjer možno doseči nekega konsenza vsaj v eni stvari? Upor ljudstva proti tej fašistični vladi ne bi smel nositi nobene strankarske zastave. Sprijaznili smo se, da imamo kilavo, nesposobno in vase zagledano opozicijo. Marjan, Luka, Alenka in Tanja res ne zbujajo nobenega zaupanja. Za vsakega od naštetih opozicijskih šefinj in šefov se lahko upravičeno držimo za glavo. So pa ta trenutek edina protiutež sedanji diktaturi, zato jih je treba podpreti. Da so kakršni so, smo najbrž največ krivi volivci. Še najbolj pa tisti, ki na volitve ne hodijo.
Ta trenutek je za politično dogajanje v prihodnosti odločilen faktor Ivan Gale. Potem, ko se je lani izpostavil v Tarči, izgubil službo in postal tarča obračunavanja Janševih slug, je postal najbolj verodostojen obraz upora proti sedanji vladi. Če bi katera od opozicijskih strank v svoje vrste zvabila Galeta, bi z lahkoto zmagala na levem polu in po njihovem dogovoru predlagala mandatarja. Galeta so v svoje vrste vabili v SD, Levici, LMŠ, SAB-u in baje celo v Dobro državo. Kot vemo, je vsa vabila zavrnil. Vseeno pa javno zatrjuje, da se v naslednjem sklicu državnega zbora vidi kot poslanec. Torej se obeta nova stranka, ki bo z Galetom kot kandidatom zagotovo prišla v parlament. Kaj to pomeni za trenutne opozicijske stranke in ali se bodo vse sploh uvrstile v parlament, pa je zgodba za druge čase, ki bodo vsekakor manj naporni kot zdajšnji
.
Filma Vsota vseh strahov se ne spomnim najbolje, samo naslov pomnim. Vsota vseh strahov pa bi lahko poimenoval zadnje tri mesece. Si predstavljate, da se vam vse slabe stvari, ki se vam hipotetično lahko zgodijo v nekem obdobju, zares zgodijo? Najbrž ne. Po dveletnem zatišju s strani »države«, naenkrat dobesedno vojna. Globe in denarne kazni je sodišče spremenilo v zaporne kazni. In potem živčna vojna, prvič, drugič, tretjič….! In jaz za vse skupaj izvem šele, ko mi eden od policistov pomotoma pove, da je zame razpisano iskanje. Oni meni, naj pridem na policijo, da mi morajo nekaj vročit. V resnici pa bi me odvlekli na Povšetovo delat družbo Purgarju. Največja beda pa je, da živim sredi policijskega naselja v Šiški, kjer me vsi poznajo. Ni mi preostalo drugega, kot da se skrijem, plačam in počakam, da umaknejo tiralico. Ne bi Janši in njegovim vazalom naredil tega veselja, da bi se pustil zapreti zaradi tega. Pa čeprav ne spadam nikamor in zame nihče ne zbira denarja za plačevanje glob.
NK Olimpija ima novega lastnika. Pred šestimi leti je Izet Rastoder je za 5 milijonov evrov prodal Olimpijo Milanu Mandariću. Izet, ki je po vzoru Escobarja kupil nogometni klub za zabavo, se je naveličal težav, ki jih prinaša lastništvo nogometnega kluba. Mandarić je od kluba dvignil roke že dve leti nazaj, a resnega kupca ni našel. Zdaj ga je v Adamu Deliusu. Kaj bo to pomenilo za ljubljanski nogomet, bo pokazala prihodnost. Ena anekdota o Milanu. Pred odhodom v ZDA je bil Mandarić na kosilu v gostilni Dubočica. Družbo mu je delal Cime. Naneslo je tako, da nas je natakar presedal (rezervirana miza) in sem pozabil sončna očala na mizi. Ko sta Mandarić in Cime odšla, so izginila tudi očala. Zvečer sem na Facebooku našel NK Olimpijo in jim pisal, naj mi Cime vrne očala, ki jih je »maznil« v Dubočici. Stari jih zagotovo ni, torej Cime, sem sklepal. Ker okoli Cimeta kroži kup šal, bo administrator tole najbrž vzel za zajebancijo, sem si mislil. In sem pripisal še telefonsko številko, da bo videti bolj »resno«. In potem me res pokliče en tip iz Olimpije, da se predsednik Mandarić opravičuje, ker je pomotoma vzel moja očala. Naslednji dan sem šel na sedež Olimpije po sončna očala in spoznal Mandarića. Prijazen gospod v letih, opravičeval se je in mi ponudil karte za tekme Olimpije. Zdaj, ko je prodal klub, ponudba pri novih lastnikih najbrž ne velja več.
Protestirajte proti tej vladi še naprej. Ob sredah in petkih. Najbolje pa vsak dan na vsakem koraku. Pa ne zato, ker bo zaradi tega vlada padla. To vemo, da ne bo. Protest na vsakem koraku je enostavno dolžnost vsakega razumskega bitja, da se upre nečemu tako odurnemu, kot je aktualna slovenska vlada.
Komentarji
Objavite komentar