Ge. Moniki Weiss, nekoč novinarki Financ, zelo kritični do ravnanj Banke Slovenije (BS),
zdaj pa zaposleni v BS, sem hvaležen za njeno nekdanje odlično delo raziskovalne novinarke.
V članku Misterij bančne implozije (Finance, 18. 3. 2014) je s sodelavci pokazala, da »so
imele NLB, NKBM in Abanka 30. septembra 2013 skupaj 1,21 milijarde evrov pozitivnega
kapitala. Decembra izdane odločbe Banke Slovenije pa so navajale, da so te banke imele na
isti dan, torej 30. septembra 2013 skupaj 650,3 milijona evrov negativnega kapitala in da niso
sposobne poplačati lastnih deponentov. Zakaj nobeni od bančnih uprav ni bilo treba odstopiti
in ni odstopil nihče na BS? Koliko so odgovorni revizorji (PwC, Deloitte, KPMG), ki so vsem
trem bankam konec leta 2012 dajali mnenja brez pridržkov, čeprav so jih slabo leto kasneje
davkoplačevalci morali rešiti s kar 2,8 milijarde evrov?« je upravičeno spraševala.
Tudi
direktor Združenja bank Slovenije, dr. France Arhar, je potrdil, da kapital v teh bankah ni bil
nikoli dejansko negativen, temveč »samo virtualno negativen, ni šlo za stečaj« (Večer, 19. 3.
2014).
Zahvaljujoč novinarjem ter »žvižgačem« iz BS in omenjenih bank danes vemo, kako so
ustvarili virtualno negativen kapital. Slabe terjatve in, kar je še pomembneje, zavarovanja
zanje so v povprečju razvrednotili kar za 71 odstotkov – največ doslej v celotni Evropi (Bad
Banks in the EU, Bruegel, decembra 2014) in s tem povzročili slovenskim bankam ogromno,
neutemeljeno izgubo. Vzemimo za primer delnice Letrike, s katerimi je bil zavarovan kredit
Celjske borzne hiše (v stečaju) – razvrednotili so jih na 10,5 evra (ko je njihov borzni tečaj
znašal 33 evrov); razliko 22,5 evra na delnico (skupaj 3,6 milijona evrov) so izkazali kot
izgubo NKBM. Nepopravljiva izguba je nastala s prenosom na »slabo banko«, ki je delnice
Letrike čez pol leta prodala nemškemu Mahleju po 6,4-kratni ceni (67,1 evra za delnico).
Tako so ustvarili 9 milijonov evrov (odtujenega) »dobička« oz. izgube za banko in delničarje.
Podobno so ravnali z zastavljenimi delnicami Pivovarne Laško in Radenske (46 milijonov
evrov dobička za DUTB ter izgube za NKBM in njene lastnike), ACH, Polzele, Elana in
Adrie Airways (45 milijonov evrov izgube) itd. Znižali so celo ceno slovenskih državnih
obveznic!
Tudi pri razkrivanju, kako so bankam udejanjali te izgube, zelo cenim prispevek ga. Monike
Weiss. V članku DUTB je 25,5 milijona evrov terjatev od NKBM kupila za nič evrov
(Finance, 14. 11. 2014) je s sodelavcem objavila seznam terjatev, prenesenih s 100-odstotnim
diskontom! Za »skrbni pregled« so BS in banke plačale dobrih 30 milijonov evrov, skoraj
toliko kot Španija s 47 milijoni prebivalcev, kjer je bilo za ta znesek pregledanih 14 bančnih
skupin z bilančno vsoto 3.643 milijard evrov, pri nas pa samo osem bank z bilančno vsoto 46
milijard evrov (Mladina, 28. 2. 2014). Če prav razumem odgovor BS na moj članek, je za to
ceno v celoti odgovorna BS z zdajšnjim guvernerjem na čelu.
Sedaj pa k očitkom ga. Monike Weiss iz BS (SP, 24. junija). V odgovoru priznava, da so v
NLB, NKBM, Abanki in Celjski banki naredili za 2,1 milijarde dodatnih slabitev, kar se
ujema z njenimi zgoraj navedenimi 1,21 plus 0,65 milijarde evrov – Celjski banki so odpisali
četrt milijarde evrov. Kako so to naredili, je prikazano zgoraj. Bolj verodostojni so bili stresni
testi, ki jih je BS naredila in objavila pol leta prej, 10. 5. 2013. V njih je predviden le 1,9-
odstotni padec BDP v letu 2013 in 0,5-odstotna rast v letu 2014 (v resnici je bil padec manjši,
1,1 odstotka, rast pa višja, tri odstotke). Predvideni primanjkljaj kapitala za 20 bank in
hranilnic po osnovnem scenariju je v letu 2014 znašal samo 228 milijonov evrov. Država je
res predolgo odlašala z dokapitalizacijo, kar je eden od predsednikov vlade, Borut Pahor tudi
priznal. Zakaj je država preprečevala izdaje novih delnic? Zaradi zahteve po polovičnem
deležu države, nestrokovnosti in neznanja odgovornih kadrov!
Čeprav so vlade in državni zbor glavni krivec za uničenje slovenskega kapitalskega trga in
kapitala državljanov v bankah ter vzajemnih in pokojninskih skladih, pa BS v tem uničevanju
še daleč ni nedolžna. Že pri uničenju skladov Proficia Dadas je imela eno glavnih vlog s svojo
zahtevo, da država prek Agencije za trg vrednostnih papirjev prepreči selitev depozitov na
kapitalski trg (Poročevalec Državnega sveta, 21. 3. 2003). Kapitalski trg ji je res uspelo zelo
zmanjšati, vendar se ji je nastali visoki finančni vzvod vrnil kot bumerang v pretekli finančni
krizi. S »kreditizmom« pač ni mogoč uspešen razvoj tržnega gospodarstva. Tudi pri
nerazumnem zadolževanju gospodarstva z bančnimi krediti v letih 2005–2008 BS ni
posredovala, čeprav je to njena osnovna naloga; takratni guverner pravi, da so se bali
omejevati prost pretok kapitala bank iz razvitih držav EU.
V krizi so tuje banke svoj kapital
potegnile iz Slovenije, naša država pa je zatem še nadpovprečno prispevala k pokritju
njihovih izgub v Grčiji. »Slovenski oblastniki so preveč servilni,« je takšno ravnanje v že
omenjenem intervjuju za Večer komentiral dr. Arhar; pripominjam, da so servilni le do tujega
kapitala, domačega pa neusmiljeno uničujejo. Po sporočilu nekdanjega ministra Šušteršiča, je
spremembe zakona o bančništvu predlagala BS.
BS je 20. junija sporočila, da banke že sproščajo oslabitve, 23 milijonov evrov v prvih štirih
mesecih leta 2016. Še veliko drugih protiargumentov je, vendar mi omejen prostor ne
dovoljuje, da bi jih predstavil. Bilanca sedanjega guvernerja BS: pet največjih bank v
slovenski lasti, ki so imele konec leta 2013 kar 49,3-odstotni tržni delež, je oz. bo za bagatelo
prodanih tujcem in še dve domači banki sta prisilno likvidirani. Oškodovanih je 100 tisoč
delničarjev in posredno še 400 tisoč drugih državljanov. Gre za edinstven »dosežek« v
svetovnem merilu. Slovenija je brez bančne hrbtenice, kapitalski trg je uničen (Svet kapitala,
27. 5. 2016, str. 18).
klapEND
Zasl. prof. dr. Peter Glavič