Iskanje notranjega sovražnika, preganjavica, čistke, diskreditacije konkurentov, klientelizem, poveličevanje vrhovnega poveljnika. Se sliši znano? Nekateri bi opisano povezovali z bivšo državo, drugi s katero od eksotičnih, še obstoječih socialističnih držav, tretji bodo v naštetem videli končno konsekvenco socializma kot takega. Vsi bi imeli prav, a jaz poleg tega vidim še modus operandi Janeza Janše.
Lahko gre Janša iz Jugoslavije, a ne more Jugoslavija iz Janše
Janša je produkt časa in okolja, v katerem je odraščal in šolanja, skozi katerega je šel- se pravi Jugoslavije, tam od 70. pa do njenega konca. Nihče ne more biti nezaznamovan, če je izpostavljen indoktrinaciji ZSMS, ZK in SZDL. Mladi Janša se je učil delovati v sistemu, ki je bil absolutističen, avtoritaren in totalitaren in je temeljil na liku prosvetljenega absolutističnega očeta naroda. V časih, ko se je kot nadebudni mladenič lotil političnega delovanja, druge alternative kot komunistična internacionala pač ni bilo in kar se Janezek nauči, to Janez zna.
Kumrovška indoktrinacija se je pri Janši pokazala vsakič, ko je nekdo na desnici dvignil glavo. Program politične likvidacije in diskreditacije konkurentov se je samodejno zagnal vsakič, ko se je Janez počutil ogroženega, točno tako, kot je to Kumrovška šola predvidela. Se še kdo spomni Iva Hvalice ali pa Mihaela Brejca? Oba sta bila Janševa sodelavca iz časov, ko je Slovenska demokratska stranka bila še SOCIALdemokratska stranka Slovenije (ki je bila med drugim vse do leta 1996 ponosna članica SOCIALISITČNE INTERNACIONALE), in oba sta odletela, ko sta postala premočna oziroma, ko sta postala oporečnika. Kot da bi si Janša zapomnil, kaj so mu mentorji govorili v ZK. Samo ena stvar je nevarnejša kot zunanji sovražnik, to je notranji sovražnik in z njim je potrebno najprej obračunati in to z vso silo. Tej doktrini se Janša nikoli ni izneveril.
Filozofija "Ni važno, če je idiot, važno, da je naš idiot"
Socialisti so se po drugi svetovni vojni odločili, da bo vse "naše" socialistično. Liberalci in konzervativci pa se seveda obrišite pod nosom, ker niste "naši" in bodite veseli, da še dihate. Na hitro so zamenjali dotedanje lastnike in upravljavce lastnine in jih nadomestili z njim zvestimi. S tem so povzročili masovno škodo v gospodarstvu, ki še danes ni sanirana. Ali se ponovno sliši znano? Pisalo se je leto 2004, ko je Janša dobil volitve. Sledile so masovne rošade direktorjev v državnih podjetjih in zavodih.
Seveda je bilo potrebno podjetja nekoliko prevetriti, predvsem pa privatizirati, a privatizacija Janši nikoli ni šla najbolje od rok, morda celo slabše kot levici, bolj se je ubadal z nastavljanjem svojih vojakov na pomembna mesta. Ko je prišel čas, je sveta krava NLB ostala nedotaknjena in tudi reformni zagon je nekako pojenjal, ko je enkrat Janša postal kralj na političnem parketu. NLB se je še naprej politično izčrpaval, Mrkaičeve reforme pa so končale v zadnjem predalu v neki zakotni pisarni. Ker sem Primorec, pa mi bosta vedno najbolj ostali v spominu genialni menjavi v Luki Koper in na Intereuropi. Če bi Janša res bil to, za kar se prodaja, se pravi reformator evropskega formata, bi poiskal za ti dve mesti sposobna direktorja z mednarodnim razpisom in podjetji transparentno privatiziral.
To se seveda ni zgodilo, Janši je očitno skladno s socialistično doktrino zvestoba bistveno bolj pomembna kot sposobnost. "Zvesta vojaka" Lovšin in Časar sta pridno ubogala in skoraj potopila tako Luko kot Intereurpo, eden je celo "seveda krivično in politično" pravnomočno obsojen. Transparentna privatizacija pa je po Janševem oziroma socialističnem modelu rokohitrsko dogovarjanje z bivšim osamosvojiteljskim kolegom Bavčarjem in njegovim kolegom Šrotom ter ostalimi velikimi in malimi podrepniki o tem, kako si bodo pravično razdelili pir, cajtnge in trgovine. Kot pravi socialist, je tudi v tem primeru Janša gladko zamenjal evropski reformatorski razum za socialistični model, ki se ga je naučil v mladosti, pri tem pa skoraj potopil Slovensko gospodarstvo. Njegovi socialistični mentorji bi bili ponosni.
Oh, ti grandiozni narcisi
Janšo je šolanje v socializmu pripravilo na to, kar je njegova usoda. Biti oče naroda. Bolj ko leta minevajo, bolj se zdi, da si Janša želi biti slovenski demokratično izvoljeni Tito, ki bi ga ljudstvo ljubilo, častilo in mu podelilo demokratični dosmrtni mandat. A zaradi političnih in ekonomskih sprememb, ki jih je sam pomagal sprožiti, tega nikdar ne bo mogel doseči. Te frustracije so očitno vzrok, da iz leta v leto postaja bolj samo-destruktiven in napadalen do tistih, ki si drznemo podvomiti v njegovo brezmadežnost. Obnaša se kot dober totalitarec- kdor ni z mano, je proti meni.
Isto zgodbo smo gledali pri zatonu bivše države. Spremembe so bile prepovedane, oporečnost kaznovana. Težava je, da bo Janša s seboj očitno potopil še celotno desnico, katere preobrazbo ustavlja že 20 let. Dokler bo Janša osrednja figura slovenske desnice, ta ista desnica ne bo mogla stopiti v prihodnost in bo ostala večni poraženec vsakokratnih volitev. Kako naj bo Janša predstavnik nove desnice, če je v svojem bistvu miniatura socialističnega avtoritarca. Kako naj bo Janša predstavnik nove desnice, če so njegovi podporniki vsaj po tem, kar lahko vidim pred sodiščem, osiveli razočaranci iz bivšega sistema, ki močno spominjajo na osivele oficirje, ki zvesto in nekritično sledijo svojemu generalu na samomorilski poti v poslednjo bitko.
Moram pa priznati, da sem glede na to, da v prenosih iz DZ konstantno poslušam o Janševih 6000 volivcih in o tem, kako ima SDS 250.000 volivcev in 30.000 članov razočaran nad tem, da na fotografijah in posnetkih izpred sodišča konstantno videvam le 100 protestnikov.
Morda pa so celo najzvestejši podporniki za trenutek podvomili o brezmadežnosti maršala. Če Janša trdi, da je nedolžen, naj to dokaže in če ne zaupa domačemu sodstvu, naj svoj prav dokaže pred evropskim. Težko verjamem, da sta se sodstvo in politika zarotila proti prav vsem obsojenim v tej državi. Vsi obsojenci jamrajo o krivičnosti in izprijenosti sistema, na katerega ima bojda politika odločilen vpliv, nikoli do sedaj pa še nisem videl, da bi iz sodne dvorane prišel oproščeni politik, privatizator ali kriminalec, ki bi razložil, kakšne "budale" so sodniki, ker so ga spustili na prostost, čeprav je kriv.
Zmotne oprostitve bi lahko statistično gledano pričakovali vsaj tako pogosto kot zmotne obsodbe, a še vedno čakam junaka, ki bo v mikrofon rekel "kriv sem, a so me izpustili, zato se bom pritožil na višji stopnji". Naj torej obsojenci nehajo jamrati o lastni nedolžnosti in jo raje dokažejo pred sodiščem, domačim ali tujim, če domačim ne zaupajo. Vsakodnevna brezglava diskreditacija sodstva pa ni v skladu z evropskimi političnimi standardi, temveč spet bolj v skladu z iskanjem socialističnega notranjega sovražnika.
To, da Janša ni sposoben slediti Evropskim političnim standardom, je pokazal tudi s svojo kandidaturo na parlamentarnih volitvah. V Pogledih Slovenije je leta 2011 Janša izjavil: "Če bom pravnomočno obsojen, se bom na to pritožil, šel bom na Evropsko sodišče, vendar bom odstopil z vseh funkcij." To bi pričakovali od zrelega evropskega demokratičnega politika. Janša je seveda povozil vse evropske standarde in ostal zvest svoji socialistični vzgoji. Poiskal je notranjega sovražnika, proti kateremu se je potrebno boriti, in s tem opravičil svojo kandidaturo, pa čeprav to pomeni dodatno zavoro za desnico.
Volk dlako menja, narave nikoli
To kar pravi pregovor, je popolnoma res. Janša je morda zamenjal dlako in se želi predstaviti kot moderna evropska politična alternativa, a v svoji politični naravi je in bo vedno ostal član ZSMS, ZK in SZDL. Zato lahko rečem, da je Janša demokratični socialist prve generacije, in glavni odgovoren, da danes v Sloveniji še vedno nimamo klasične delitve na levo in desno, temveč poznamo delitev na leve in desne socialiste. Luka Mesec naj zato ne bo zmeden, če bo nekoč v prihodnosti, ob višku boja za še zadnje državno podjetje, iz ust "njega", ki ga njegovi volivci označujejo za princa teme, slišal "Luk(e)a, I am your father".
Jaka Šoba
originalen članek je objavljen na spletni strani Portal plus
Se še kdo spomni Iva Hvalice ali pa Mihaela Brejca? Oba sta bila Janševa sodelavca iz časov, ko je Slovenska demokratska stranka bila še SOCIALdemokratska stranka Slovenije, ki je bila med drugim vse do leta 1996 ponosna članica socialistične internacionale.
Težava je, da bo Janša s seboj očitno potopil še celotno desnico, katere preobrazbo ustavlja že 20 let.
V časih, ko se je kot nadebudni mladenič lotil političnega delovanja, druge alternative kot komunistična internacionala pač ni bilo in kar se Janezek nauči, to Janez zna.
Moram pa priznati, da sem glede na to, da v prenosih iz DZ konstantno poslušam o Janševih 6000 volivcih in o tem, kako ima SDS 250.000 volivcev in 30.000 članov, razočaran nad tem, da na fotografijah in posnetkih izpred sodišča konstantno videvam le 100 protestnikov.
Transparentna privatizacija pa je po Janševem oziroma socialističnem modelu rokohitrsko dogovarjanje z bivšim osamosvojiteljskim kolegom Bavčarjem in njegovim kolegom Šrotom ter ostalimi velikimi in malimi podrepniki o tem, kako si bodo pravično razdelili pir, cajtnge in trgovine.
Komentarji
Objavite komentar