Skupno število ogledov strani

četrtek, 22. januar 2015

Vera Ban ne more spati!?

Mož, z začetnicama M. K., je imel hude sanje. Prikazala se mu je ženska in se mu predstavila kot Marija Škof. Toda ne. Za tem se mu je prikazala neka druga, starejša od te; neka »stara pastirica Vera Ban«, ki da naj bi bila pred mnogimi leti »dr. Jožetu Pučniku podtaknjena s strani UDBE«. Ja, sanje so res lahko prava grozljivka, posebej še tiste, v katerih se zloba in laž prepletata z resnico, ki je v sanjskih blodnjah ni mogoče potisniti v ozadje spomina. In tako se je M. K. v napol spečem stanju ves prepoten zjutraj začel spraševati, ali ne bi bilo zanj odrešujoče, če bi svoje moreče blodnje vrgel na papir. Kdo je Marija Škof v podobi Vere Ban, seveda tako kot jaz, tudi on ne ve, spozna pa se očitno na udbovske metode, s katerimi je želel po nekoč slavni prigodi, po kateri ga pozna vsa Slovenija, znova opozoriti nase. Uporabljene metode, ki se jih poslužuje, so seveda temeljito preizkušene, za mnoge, preštevilne ljudi, življenjsko usodne. Delno sem jih okusila sama v dijaških letih, ko smo bili zaradi nekega montiranega procesa nekateri dijaki »izključeni iz vseh šol Jugoslavije«. Takrat sem šele dojela, kaj pomeni izrek »OZNA sve dozna«. 

Ker ne vem, koliko ljudi, ki me poznajo, je prebralo vsebino ubesedenih blodenj M. K., naj navedem nekaj njegovih »resnic«. Eden od odstavkov se namreč začenja takole: »Ura resnice! Vera Ban je bila Jožetu Pučniku podtaknjena s strani UDBE. Njena pot s Pučnikom? Od samega začetka je njeno pot tlakovala komunistična partija in UDBA. Banova je UDBI pisala poročila o delu in življenju Pučnika vse do leta 1990. Zadnje poročilo UDBI je datirano 12. 01. 1990. To je bilo dan po rojstnem dnevu Jožeta Pučnika. V. B. je v poročilih UDBE uporabljala lažno ime Marija Škof.«

In dalje: »Moja pot ob Pučniku je naslov knjige Vere Ban. Nisem je prebral, ker me tovrstno čtivo ne zanima. (Tovrstni ljudje resnice, ki jo zagotovo preberejo, a to tajijo, ne marajo, ker znajo graditi le z lažjo in s skrajno sprevrženimi montiranimi procesi. Op. V. B.). Eden izmed dosjejev UDBE, ki jih je Miha Brejc ukradel leta 1992 in izročil Janši, je dosje Vere Ban. Omenjena koklja (to sem jaz!) sama sebe razglaša za oboževalko lopova Janše. Če že njega nima na jeziku, pa okolico posiljuje s pokojnim Jožetom Pučnikom. Danes mineva 11 let od njegove smrti. Seveda so družbena omrežja polna domobranske nesnage in hinavščine. Zadnja leta se Banova izpostavlja z branjenjem lika in dela prvega fašista v državi, Janšo. Pri tem pa nikoli ne pozabi omeniti Pučnikovega imena. Najbrž ji vest ne da spati, pa si jo lajša s pretiranim laganjem o svoji in Pučnikovi poti. Večkrat sem se vprašal, če jo v to klovnovsko nastopanje ni prisilil Janša, ki je mojster izsiljevanja. Najbolj pokvarjene udbovske metode uporablja prav Janša in njegovi vazali. Kar je najbolj zanimivo in hkrati svinjsko umazano, pa je ekipa njegovih sodelavcev in podpornikov. Gre za človeške izmečke, ki sami sebe proglašajo za žrtve prejšnjega režima. Dejstvo je tudi, da je Janša ugrabil in okupiral Ustavno sodišče, ki je prava nacionalna sramota v službi novodobnih fašistov.«

V prihodnje M. K. napoveduje: »Tri dosjeje UDBE vam bom predstavil v tem tednu. Dosje Vere Ban (torej sledi nadaljevanka), Milana Zvera, ki je bil prav tako špec kahla Udbe in za konec vas bom razveselil z dosjejem Barbike. Prav ste prebrali, sodelavec UDBE je bil tudi aktualni predsednik Borut Pahor. Registrirani sodelavec UDBE je postal na isti dan, kot je izdana njegova partijska knjižica. Najbrž je bilo eno pogojeno z drugim.«

                                              ------------------------------------------

In moj odziv? Naj preklinjam, se naj branim? Pred kom in pred čim? »Hodil po zemlji sem naši«, ko vas, M. K., še nikjer ni bilo. Zemlja je bila čista, prepojena z ljubeznijo, ne s krvjo. Po obronkih gozdov, na zelenih pašnikih se je pasla drobnica, brez bojazni, da bi vase vsrkala strup umetno pognojenih površin in ptice so svobodno preletavale vrhove« dreves. Nobenega strahu ni bilo zaznati, otroci in odrasli smo hodili spat in se prebujali svobodni, brez kančka strahu. Žal so kasneje v ta sveti mir posegli netilci vojn in vsega hudega ter deželo spremenili v oazo groze in prvih strahov. Otroci smo doraščali v vojni, zaključek vojne pa, namesto v miru in zmagoslavju, dočakali v krvi lastnih bratov in sestra, ki je bila prelita prav zaradi takih ljudi, kakršen ste Vi, M. K..

Kar pa zadeva mojo pot ob Pučniku in kasneje ob Janši, se je raje ne dotikajte več s svojo umazano besedo. Mene ne morete prizadeti z nazivom »pastirica«, kajti pomagala sem pasti čredo s čisto vestjo in zvestobo in lahko z mirnim srcem vzkliknem: »Velike stvari mi je storil On, ki je pravičen! Če si storil dobro delo in ga je užil drugi, čemu bi kot bedak iskal še tretjo stvar?«


Vera Ban (Marija Škof SDV)